14_04_Nasa_pesem_678_foto_Janez_Erzen_www

Bili ste odlični, bodite naslednjič še boljši …

Maribor, 11.–12. april 2014

Osem zlatih, enajst srebrnih in ena bronasta plaketa, to je bera letošnjega državnega tekmovanja Naša pesem Maribor 2014. Strokovna žirija je na vrh postavila tri slovenske akademske zbore, absolutno prvo mesto pa je zavzel APZ Tone Tomšič iz Ljubljane z dirigentom Sebastjanom Vrhovnikom. Tako zbor kot dirigent sta odnesla tudi največ posebnih nagrad tekmovanja.

11. in 12. aprila je v Unionski dvorani v Mariboru potekalo 23. državno tekmovanje pevskih zborov in malih vokalnih skupin Naša pesem, na katerega se je prijavilo kar 20 zasedb od kvarteta pa vse do 60-članske zborovske zasedbe mešanih glasov. Od tega je kar sedem skupin prvič stalo na odru Unionske dvorane, kar pet imen zborovodij se je v brošuri tekmovanja izpisalo prvič. Zlasti na prvem tekmovalnem nastopu je bilo za tekmujoče posebej napeto, za poslušalce pa posebej zanimivo, saj so bili vsi z izjemo Vokalne skupine Radost iz Godoviča debitanti Naše pesmi. Tem so se na naslednjih nastopih pridružili nekateri veterani oziroma tisti, ki največkrat dober glas o naši pevski kulturi širijo v ‘deveto vas’.

Visoka raven slovenskih zborov

Strokovna žirija, ki so jo sestavljali priznani domači strokovnjaki Marko Vatovec, Helena Fojkar Zupančič in Danica Pirečnik ter baskovski skladatelj in dirigent Javier Busto in norveška dirigentka Tone Bianca Sparre Dahl, so imeli tokrat ‘hudičevo težko delo’, saj si lahko predstavljamo, kako nehvaležno je z desetinkami točke razporejati najvišja priznanja. Toliko odličnih zborov na nacionalnih tekmovanjih še niso slišali, pravijo.

14_04_Nasa_pesem_800_foto_Janez_Erzen_www

Žirija na zaključnem slavju tekmovanja (od leve proti desni): Danica Pirečnik, Javier Busto, Tone Bianca Sparre Dahl, Marko Vatovec, Helena Fojkar Zupančič
Foto: Janez Eržen

Tudi tuja žiranta sta bila navdušena, pa ne le nad ravnjo petja, temveč tudi nad »neverjetno slovensko glasbeno produkcijo. Doslej sem poznal nekatera dela Ambroža Čopija,« pravi Javier Busto, »nisem pa poznal del Lojzeta Lebiča, ki so izvrstna. Tudi delo Kip Tadeje Vulc, ki ga je izvedel Akademski pevski zbor Tone Tomšič, me je očaralo.«

Predsednik žirije Marko Vatovec je v svojem nagovoru pevcem in zborovodjem po tekmovanju z navdušenjem oznanil: »Nad ravnjo letošnjega tekmovanja, nad ravnjo naših zborov sem navdušen. Menim, da imamo odlične zborovodje, odlične zbore …« Da je bila žirija res vesela premišljenih in izdelanih izvedb, pričajo visoke ocene žirantov. Kar sedmim zborom in eni vokalni skupini je podelila zlato plaketo, večina ostalih pa si je prislužila visoko srebro.

O zmagovalcih so odločale desetinke

S 93,7 je bil ocenjen najviše uvrščeni zbor tekmovanja, Akademski pevski zbor Tone Tomšič iz Ljubljane, ki se je po osmih letih vrnil na oder Unionske dvorane v Mariboru. Ta je poleg zlate plakete in absolutne prve nagrade prejel še celo vrsto posebnih priznanj Naše pesmi 2014, med njimi nagrado za najboljšo izvedbo skladbe 19. stoletja, Brahmsovo Wo ist Ein so Herrlich Volk, dirigent Sebastjan Vrhovnik pa za najboljšo izbiro programa, ki so ga sestavljala dela Gallusa, Brahmsa, Tadeje Vulc (skladba Kip) in noviteta na ljudsko tematiko Adam in Eva Mojce Prus.

14_04_Nasa_pesem_959_foto_Janez_Erzen_www

Dirigent Sebastjan Vrhovnik in predsednica zmagovalnega APZ Tone Tomšič Univerze v Ljubljani
Foto: Janez Eržen

Le 7 desetink točke za ljubljanskim APZ-jem je zaostal mariborski APZ s Tadejo Vulc, zbor, ki že veliko let ni veljal za resnega konkurenta najboljšim. S Tadejo Vulc se je tja uvrstil v pičlem letu in pol. Žirija mu je poleg druge nagrade podelila še več priznanj, med njimi nagrado za najboljšo izvedbo sodobne slovenske skladbe, to pa je bilo starejše delo same dirigentke Tadeje Vulc, Epilog. Vulčeva je obveljala tudi za obetavnega zborovodjo debitanta, ta laskavi naziv so ji poleg APZ Maribor priborila tudi štiri dekleta iz Radelj ob Dravi, ki so zapela pod imenom Rusalke.

14_04_Nasa_pesem_628_foto_Janez_Erzen_www

Akademski pevski zbor Maribor, zb. Tadeja Vulc – drugi najboljši zbor, najbolj obetavna zborovodkinja debitantka
Foto: Janez Eržen

Na absolutno tretje mesto je žirija postavila Akademski pevski zbor Univerze na Primorskem, v njegovi mešani zasedbi; zbor je namreč letos tekmoval tudi v ženski. Mešana je prejela 92,7, ženska zasedba pa 92 točk. »Zbor je pred desetimi leti začel kot ženski zbor, šele pozneje so se dekletom pridružili fantje. Že vsa leta imamo v repertoarju tudi dela za žensko zasedbo, pa smo se letos odločili, da nastopimo še v tej kategoriji,« pove zborovodja Ambrož Čopi. »V program ženske zasedbe sem uvrstil dokaj zahtevna dela, ki niso pogosto na programih zborov, to je recimo Mračnina letošnjega Prešernovega nagrajenca Pavleta Merkúja in pa Regerjeva Er Ist’s.« V mešani pa je zbor izvedel na Čopijevo pobudo nastalo skladbo Otče naš iz cikla Dva duhovnih hora mladega zamejskega ustvarjalca Patricka Quaggiata, ki je bila nagrajena kot najboljša noviteta tekmovanja.

14_04_Nasa_pesem_442_foto_Janez_Erzen_www

APZ Univerze na Primorskem, zb. Ambrož Čopi, dvakrat zlat
Foto: Janez Eržen

Na prvo mesto med vokalnimi skupinami se je povzpela Vokalna skupina Gallina iz Ljubljane, ki jo vodi Ana Erčulj. Na Naši pesmi se je prvič pojavila pred dvema letoma in že takoj opozorila nase. V tem času pa se je zasedba nekoliko prenovila in umetniško zrasla. Ana Erčulj se je tokrat izkazala z zanimivo izbiro slovenske romantike, ki jo je izbrskala v Novih akordih, to je bila prelepa Adamičeva Po slovesu, zanimiva pa je bila tudi noviteta še ne dvajsetletnega Mateja Kastelica, ki je že nekajkrat nakazal, da veliko obeta. Vokalna skupina Gallina, ki je prejela tudi nagrado za najboljšo izvedbo skladbe avtorja, živečega med 1500 in 1750, Morleyevo Ho! Who comes here, bo v prihodnjih mesecih poizkusila srečo še na mednarodnem zborovskem prizorišču, in sicer v avstrijskem Gradcu in na festivalski avtoriteti, tekmovanju Guido d’Arezzo v italijanskem Arezzu.

14_04_Nasa_pesem_241_foto_Janez_Erzen_www

Vokalna skupina Gallina, Ljubljana, vodja skupine Ana Erčulj, najboljša mala pevska skupina
Foto: Janez Eržen

Koroški APZ Mohorjan je nastopil pod vodstvom Helene Buhvald Gorenšek, ta si je poleg zborove zlate plakete pripela še posebno priznanje z nagrado Glasbene matice Ljubljana za obetavnega zborovodjo.

V najvišjo družbo pa sta se uvrstila še Mešani zbor Ljubljanski madrigalisti z zborovodkinjo Matejo Kališnik, ki je zboru priborila še priznanje za najboljšo izvedbo tuje skladbe od 20. stoletja do danes za delo Vinea Mea Electa Francisa Poulenca, in pa Mešani zbor Hrast iz Doberdoba v Italiji, ki ga vodi Hilarij Lavrenčič. Zamejski zbor se je že večkrat predstavil na Naši pesmi, zadnja leta z zlatim rezultatom.

14_04_Nasa_pesem_713_foto_Janez_Erzen_www

Koroški APZ Mohorjan Prevalje, zb. Helena Buhvald Gorenšek, prejemnica nagrade za obetavnega zborovodjo
Foto: Janez Eržen

Prišli so uživat

Več kot polovica preostalih zborov je bila visoko srebrnih. Med temi je bil recimo najštevilčnejši zbor tekmovanja s kontradiktornim imenom Komorni zbor Megaron, ki ga vodi Damjan Močnik: »Tekmovanje nam ni glavni cilj sezone, to je le neka postaja na poti. Ocenil sem, da je zbor zrel, da odpoje tehtnejšo literaturo, zato sem izbral Bachov psalm in mašo Franka Martina, ne eno ne drugo delo še nista zazveneli na tem odru.«

Komorni zbor Mysterium iz Kranja je zapel pod vodstvom Urške Štampe. Vox Carniola se je predstavil v ženski in mešani zasedbi in bil v obeh odličen. »Mariborske Naše pesmi ne jemljem kot tekmovanja,« pravi zborovodkinja Eva Jelenc Drozg, »tu je raven petja tako visoka, da ne moremo računati z najboljšimi uvrstitvami. Sem smo prišli zato, da bi pripravili, naštudirali nekaj, kar sicer morda ne bi. Tokrat smo v program uvrstili delo za ženski zbor in harfo, v program mešane zasedbe pa smo vključili delo gorenjskega sodobnega avtorja, na našem koncu namreč ni prav veliko glasbenih ustvarjalcev.« Zelo zanimiv je bil tudi Vokalni kvartet Rusalke iz Radelj ob Dravi, ki ga vodi Tadeja Vulc – prejel je nagrado za najboljšo izvedbo slovenske ljudske pesmi, Čopijeve Adam in Eva –, srebrni pa so bili še vokalni skupini Radost iz Godoviča (v. s. Damjana Vončina) in Anamanka iz Ribnice (v. s. Simon Korošec) ter mešani zbori Cum anima iz Šmartnega pri Litiji (zb. Monika Fele), Odmev Kamnik (zb. Ana Smrtnik), Kor iz Markovcev (zb. Daniel Tement) in Svoboda iz Šoštanja (zb. Anka Jazbec). Srebro je le za las ušlo Vokalni skupini A cappella iz Rač (v. s. Tone Žuraj).

14_04_Nasa_pesem_058_foto_Janez_Erzen_www

Vokalna skupina Rusalke (vodja skupine Tadeja Vulc), debitantke Naše pesmi med izvedbo Coprnice Zofke skladateljice Uršule Jašovec
Foto: Janez Eržen

 

14_04_Nasa_pesem_780_foto_Janez_Erzen_www

Komorni zbor Mysterium iz Kranja (zb. Urška Štampe) je izvedel skladbo Eros tanatos Gašperja Jereba ob spremljavi harfe in harmonike.
Foto: Janez Eržen

Razlogi za tako visoko raven petja v Sloveniji

»Kot običajno, je tudi letos Javni sklad RS za kulturne dejavnosti pripravil smernice, to je razpis, na podlagi katerega smo izbrali sodelujoče zbore in podali programske usmeritve,« pojasnjuje svetovalka za glasbeno dejavnost pri JSKD, Mihela Jagodic. »Vsakoletne prireditve, na katerih se zbori predstavljajo, nam omogočajo dober pregled nad stanjem na področju zborovskega petja v Sloveniji. Med te prireditve seveda sodijo tudi regijska tekmovanja, ki so bila postavljena prav z namenom, da srednjo kategorijo zborov spodbudimo in jim pomagamo, da se dalje razvijajo. Menim, da je stalen dvig kakovosti v veliki meri posledica kontinuiranega izobraževanja slovenskih zborovodij in njihove želje po izpopolnjevanju.«

Kot že rečeno, je bilo letošnje tekmovanje posebno tudi zaradi velikega števila debitantov, tako zborov kot tudi zborovodij. »Nesmiselno bi bilo, da se naši paradni konji vsako leto udeležujejo nacionalnega tekmovanja,« meni Mihela Jagodic, »povsem pravilno je, da mesta dobijo novi zbori, tisti, ki se že nekaj let vzpenjajo. Menim, da so prav vsi letos dobro upravičili svojo debitantsko vlogo.«

14_04_Nasa_pesem_964_foto_Janez_Erzen_www

Zborovodje in predstavniki sodelujočih zborov na podelitvi priznanj in nagrad
Foto: Janez Eržen

Bili so odlični …

Ne le tekmovalci, odlični so bili tudi organizatorji tekmovanja. Direktor Matija Varl: »Letošnje je moje 15. tekmovanje. Zadnjih deset let vzdržujemo primerno organizacijsko raven, poskušamo ugoditi vsem potrebam in zahtevam tekmovanj najvišjega ranga. Letos je bil urnik tekmovanja prilagojen željam in obveznostim, ki jih imajo pevci in zborovodje v cerkvah. Povezali smo se prav z vsemi zbori, se uskladili in prilagodili v zadovoljstvo vseh.«

»BILI STE ODLIČNI, BODITE NASLEDNJIČ ŠE BOLJŠI …,« smo slišali ob sklepu nagovora predsednika žirije, ki je citiral (malo za šalo in čisto zares) direktorja tekmovanja Matijo Varla, misel, ki bo šla gotovo v anale tekmovanja, če ne bo kot prikupen dovtip postala celo njegov slogan.

*  *  *

ODMEVI NA TEKMOVANJE

Sklepni govor predsednika žirije Marka Vatovca:

»Spoštovano občinstvo, spoštovani gostje, drage kolegice, kolegi, drage pevke, dragi pevci!

Začel bom nekoliko osebno: na tem odru nisem nikoli nastopal kot dirigent, pač pa nekajkrat kot pevec. Izkušnja odra Naše pesmi je bila tista glasbena izkušnja, ki je odločilno vplivala na izbiro moje poklicne poti. Vprašali se boste, zakaj vam to govorim. Zato, drage kolegice in kolegi, ker želim poudariti, da se našega poslanstva ne da izmeriti s točkami, je mnogo pomembnejše, globlje. Naše poslanstvo je navduševati; navduševati svoje pevce, navduševati svoje občinstvo.

In ko smo že pri navdušenju: na tej Naši pesmi sem bil navdušen nad ravnjo tekmovalnih koncertov; menim, da imamo veliko odličnih dirigentov, veliko odličnih zborov. Seveda pa se je tudi tokrat pokazalo, da dobra izbira tekmovalnega programa pomeni skoraj polovico opravljenega dela. Dober tekmovalni program pokaže dobre plati zbora in dobre plati dirigenta in ne razkriva njunih šibkih točk. Tehtnost neke skladbe se ne meri samo s številom glasov, za katere je napisana …

Za konec bi se rad zahvalil tudi svojim kolegom žirantom: bilo mi je v čast in veselje sodelovati z vami, hvala vam!

Čisto zaključil bom pa z besedami duše tega tekmovanja, dragega Matije Varla: bili ste odlični, bodite naslednjič še boljši!«

14_04_Nasa_pesem_021_foto_Janez_Erzen_www

In še zaključna Gallusova Musica noster amor v izvedbi trobilnega ansambla
Foto: Janez Eržen

Zsuzsana Mindszenty – dirigentka in profesorica na Univerzi v Budimpešti:

»Na mariborskem odru sem že tekmovala, tu pa sem bila tudi že kot žirantka, tako da lahko rečem, da poznam raven slovenskega zborovskega petja. Obožujem Slovenijo in cenim vašo pevsko kulturo. Prav zato sem se letos odločila, da svoj razred študentov, ki so obenem tudi pevci mojega zbora, pripeljem na vaše nacionalno tekmovanje, da bodo slišali, kaj zmore Slovenija. Žal nismo poslušali vseh koncertov, samo zadnja dva, vendar je bilo to, kar smo slišali, na zelo visoki ravni, zelo dober zborovski zvok, lepi glasovi in zanimiva dela. Najbolj nas je navdušilo to, da je bilo na programu zelo veliko slovenskih, še zlasti sodobnih del. Za zbore je zelo pomembno, da imajo možnost izbire med dobrimi skladbami različnih slogov in različne težavnosti.

Pri nas imamo nekaj izvrstnih zborov v velikih središčih in zelo veliko povprečnih na obrobju, pri vas pa imate dobre zbore tudi v majhnih krajih. Zelo sem vesela, da so to slišali moji študentje iz Budimpešte. Tudi oni so navdušeni, želijo si, da bi poznali več slovenske glasbe, čeprav je treba reči, da vaših skladb ni enostavno peti zaradi zahtevnosti jezika. Na univerzi imamo oddelek slovenistike, morda nam bodo oni priskočili na pomoč.«

Mitja Gobec – urednik notnih izdaj, zborovodja in dolgoletni spremljevalec tekmovanja Naša pesem:

»Tako kot že prejšnja leta so me tudi letos posebej navdušili nekateri debitanti tekmovanja, pri čemer bi rad izpostavil dva dirigenta, in sicer Tadejo Vulc in Daniela Tementa, ki sta pripravila lepe izvedbe in kot skladatelja oblikovala tudi lepe sporede svojih nastopov. Vokalna skupina Radost iz Godoviča je – po moji oceni – potrdila kakovost s prejšnjih Naših pesmi, kar se seveda ni posrečilo vsem. Opazil sem, da so se zbori večinoma odločali za sakralne skladbe, kar 33 smo jih slišali, in samo tri madrigale. Od sodobnih slovenskih avtorjev je bila najbolj prisotna Katarina Pustinek Rakar, razlog poznamo: pred kratkim je izšla njena notna zbirka, dirigenti so jo dobili in so zato izbirali med njenimi deli. Tudi Čopi je bil veliko na programih zborov – kar šest izvedb njegovih del smo slišali. Zanimivo je to, da je bilo predstavljenih 22 skladb slovenskih avtorjev, rojenih po letu 1970. Zelo pa sem pogrešal izvrstne skladbe nekaterih naših starejših avtorjev: Janka Ravnika, Vilka Ukmarja, Lipovška, Kogoja in Šivica.«

Janko Ban – tržaški muzikolog in dirigent, nekdanji glasbeni urednik Radia Trst A:

»Zame je to imeniten praznik slovenskega zborovskega petja. Vsi, ki smo dejavni na zborovskem področju, živimo skozi vse leto v slovenski zborovski piramidi z lastnim delom in s poslušanjem koncertov in se znajdemo enkrat na višji, drugič na nižji ravni, kot pač dopuščajo objektivne možnosti delovanja. Tekmovanje Naša pesem pa je seveda vrh te piramide, ko lahko na eni sami prireditvi slišimo številne najboljše slovenske zbore. Ta priložnost je zame kot prevetritev mojega glasbenega bivališča, kot spomladansko prečiščenje po tudi zatohlih dnevih in mesecih. Res praznik, ki razveseljuje s svojo vitalnostjo, mladostnim navdušenjem in umetniško predanostjo glasbi. Te odlike sevajo z odra pri vsakem zboru, čeprav so učinki in posledično rezultati od zbora do zbora različni. A to je pravzaprav relativno. Pomembno je, da je tekmovanje vedno v pozitivni fazi razvoja, na kar kažejo naslednja dejstva: pretežno število zborov sestavljajo mladi pevci, mladi in zelo suvereni so tudi zborovodje, v programih je veliko število skladb mlajše skladateljske generacije, poleg veteranov se prijavijo na tekmovanje novi zbori, letos kar sedem, nastopajo pa tudi zelo kakovostne vokalne skupine in tudi solistične zasedbe (brez dirigenta), pri katerih občutimo izrazito umetniško samozavest. Vsem zborom in zborovodjem čestitam za nastop in jim želim enakega elana še naprej.«

Zbrala Branka Kljun

APZ Tone Tomšič Univerze v Ljubljani, dir. Sebastjan Vrhovnik
Nagrajena skladba Wo ist Ein so Herrlich Volk Johannesa Brahmsa

APZ Maribor, zb. Tadeja Vulc
Nagrajena skladba Epilog Tadeje Vulc

APZ Univerze na Primorskem, zb. Ambrož Čopi
Nagrajena noviteta Otče naš iz cikla Dva duhovna zbora Patricka Quaggiata

Ženski APZ Univerze na Primorskem, zb. Ambrož Čopi
Pavle Merkù: Mračnina

Vokalna skupina Gallina, v. s. Ana Erčulj
Nagrajena skladba Ho! Who comes here Thomasa Morleya

Vokalni kvartet Rusalke, v. s. Tadeja Vulc
Nagrajena skladba Adam in Eva Ambroža Čopija

Koroški APZ Mohorjan, zb. Helena Buhvald Gorenšek
Lojze Lebič: Kako kratek je ta čas

Mešani zbor Ljubljanski madrigalisti, zb. Mateja Kališnik
Nagrajena skladba Vinea Mea Electa Francisa Poulenca

MePZ Hrast Doberdob, zb. Hilarij Lavrenčič
Ambrož Čopi: Da lipa ma! Ke bëj na jë?