Loading Events

« Vsi dogodki

  • Dogodek se je že zgodil.

Koncert samospevov ob slovenskem kulturnem prazniku

8. 2. 2018, 19.30, Ljubljana 

| 19 €

Bernarda Fink, mezzosopran
Marcos Fink, basbariton
Anthony Spiri, klavir

Spored:

ROBERT SCHUMANN (1810–1856)
Tanzlied / Poskočnica, op. 78, št. 1 (Friedrich Rückert)
In der Nacht / Ponoči, op. 74, št. 4 (priredil Emanuel von Geibel po neznanem avtorju)
Sommerruh / Spokojnost poletja (Christian Konrad Schad)
Herbstlied / Jesenska pesem (August Mahlmann)

HUGO WOLF (1860–1903)
Iz ciklusa Spanisches Liederbuch: Geistliche Lieder / Španska pesmarica: Duhovne pesmi
Prva izvedba prepesnitev pesmi Pavla Oblaka v slovenski jezik
Zdaj sem le tvoj / Nun bin ich dein
Vodi zdaj me v Betlehem / Führ mich, Kind nach Betlehem
Ah, otroške te oči / Ach, des Knaben Augen
Vi, ki v palmah / Die ihr schwebet

CARLOS GUASTAVINO (1912–2000)
Cuatro canciones argentinas / Štiri argentinske ljudske pesmi
Viniendo de Chilecito / Ko sem se vračal iz Chilecita, št. 2
Desde que te conocí / Odkar te poznam, št. 1
En los surcos del amor / V brazdah ljubezni, št. 3
Mi garganta / Moje grlo, št. 4

***

STANKO PREMRL (1880–1965)
Znamenje (Simon Gregorčič)
Prošnja (Srečko Kosovel)
Memento mori (France Prešeren)

MOJCA PRUS (1982)
Zgubljena vera (France Prešeren)

DAVORIN JENKO (1835–1914)
Strunam (France Prešeren)

ZVONIMIR CIGLIČ (1921–2006)
Usoda (Pavel Oblak)

LOJZE LEBIČ (1934)
Krilata noč (Brane Senegačnik)
Vres (Franc Sušnik)

Prir. ANTON NAGELE (1876–1947)
Je pa krajčǝc posvava (koroška ljudska)
Tako tiho jo je prcapvov (koroška ljudska)
Voda tače (koroška ljudska)

Prir. DANILO ŠVARA (1902–1981)
Pastirc pa pase (slovenska ljudska)
Teče mi vodica (slovenska ljudska)
Moj očka ima (slovenska ljudska)

O sporedu koncerta …

Stik z domovino staršev je za Slovenca, rojenega v tujini, izraz globoke zavesti, da je slovenstvo vrednota, ki zasluži našo pozornost in spoštovanje. Gre za odločitev v globini duše posameznika, da želi biti del naroda in razvijati pristen odnos do lastne identitete. Ker svoj narod spoštuje in ljubi, razvija tudi ljubezenski odnos do vsega, kar narod definira. Zato je pripravljen vlagati svoj trud in življenjsko energijo v prid razvoja domovinske zavesti. (Bernarda in Marcos Fink)

Čustveno obarvan, z mednarodnimi mojstrovinami podprt ter s slovensko besedo in noto prežet program, kakršnega sta zasnovala umetnika slovenskih korenin, pritiče proslavitvi slovenskega kulturnega praznika. Ob tem se zdi samospev, ki ima posebno mesto v slovenski glasbeni ustvarjalnosti, več kot ustrezen.
Temelje zvrsti, ki je postala ena osrednjih v zahodnoevropski glasbeni umetnosti 19. stoletja, je postavil Franz Schubert. Na njih sta gradila in zvrst razvijala naprej tudi Robert Schumann in Hugo Wolf, dva izmed velikanov nemškega samospeva. Prav na tem področju sta imela največ možnosti za izražanje intimnih in najglobljih občutij, ki so zaznamovala njuni čustveno turbulentni življenji.

V Schumannovih samospevih se odražajo skladateljeva duševna stanja in razpoloženja ter čustva, od vzhičenosti in ljubezni do dvomov in obupa. Strastno razmerje s Claro Wieck, okronano s poroko, je lahko prepričljivo izpovedal tudi v pesemskih duetih. Vokalni obliki, ki je bila do tedaj večinoma domena opernega gledališča, je z napeto in čutno glasbo vdahnil novo svežino. V ljubezenskem valčku Poskočnica, ki izžareva izjemno energijo, sooča dve kontrastni razpoloženji. Med najodličnejše v skladateljevem opusu sodi melanholični romantični duet Ponoči, ki ga prežema intimni dialog ločenih zaljubljencev. Dueta Spokojnost poletja in Jesenska pesem sicer ne dosegata izjemnosti predhodnic, a kljub temu prevzameta z značilnima lirično subtilnostjo in prefinjenim izrazom.

Tudi Wolf je bil v izrazu najbolj prepričljiv na področju samospeva. Njegove čustveno presunljive in glasbeno poglobljene skladbe prevevata dramatičnost in izrazna napetost. Kot zagovornik napredka in velik občudovalec Richarda Wagnerja je postopoma izoblikoval zrel, individualen, izviren, mestoma drzen kompozicijski slog, s katerim je zvrst nemškega samospeva pripeljal do njenega vrhunca. Kompozicijsko zrelost izkazuje tudi Španska pesmarica, zbirka duhovnih (10) in posvetnih (34) španskih pesmi iz 16. in 17. stoletja. Štiri izbrane duhovne pesmi bodo nocoj prvič izvedene v slovenskem jeziku, in sicer v prepesnitvi Pavla Oblaka, ki je, kakor z občudovanjem in hvaležnostjo opaža Marcos Fink, »mojstrska in je sad poglobljene volje po popolnosti. Zelo zahtevno delo«.

Svoji prvi domovini se bosta gostujoča umetnika poklonila z izvedbo štirih pesmi argentinskega skladatelja Carlosa Guastavina, »argentinskega Schuberta«, ki se je v domovini proslavil predvsem z obsežnim opusom samospevov. Nacionalni kompozicijski slog je osnoval na idiomu zahodnoevropske glasbe 19. stoletja in pod vplivom argentinske ljudske glasbe. Njegova glasbena govorica je subtilna zmes ljudskih plesnih ritmov, tonalne harmonije in tradicionalnih oblik. Samospeve odlikuje preprosta, privlačna, a izrazita melodika, v kateri se zrcalita razpoloženje in barvitost dežele. Iz časa Guastavinovega skladateljskega vrhunca v 40. letih 20. stoletja je tudi zbirka Štirih argentinskih ljudskih pesmi (1949).

Glasba kot univerzalni jezik posreduje vse prvine človeške duše. Ko pa se oglasi pesem v materinem jeziku, pa naj bo umetna ali ljudska, se v nas prebudijo čustva, ki so edinstvena in so res pristno naša. (Bernarda in Marcos Fink)

V zgodovino slovenske glasbene ustvarjalnosti in poustvarjalnosti je poleg zborovske glasbe najtesneje vpet samospev. Slovenske skladatelje privlači še danes, čeprav je v zahodnoevropski glasbi že dolgo potisnjen na obrobje zanimanja. Zasnova nocojšnjega programa se umika ustaljenim repertoarnim podobam slovenskih koncertnih odrov in prinaša dobrodošlo osvežitev. Priložnost izvedbe bodo namreč dobile redko slišane skladbe.

Stanko Premrl je odločilno vplival na razvoj slovenske cerkvene glasbe, z zbori in samospevi pa je pustil pečat tudi v posvetni glasbi. Globoko v 20. stoletju je ostal zvest poznoromantični estetiki, ki je ustrezala njegovi umetniški tendenci: ustvarjati za širšo množico, ne za izbrance. Postopoma je razvil značilen kompozicijski slog, podčrtan z oblikovno in melodično enostavnostjo ter bolj kompleksnim harmonskim stavkom, kakršen označuje tudi samospeve iz njegovega zrelega ustvarjalnega obdobja, na primer skladbe Znamenje, Prošnja in Memento mori.

Mojca Prus, sicer po poklicu pravnica, je po duši glasbenica, ki se kljub zgolj neformalni glasbeni izobrazbi uspešno uveljavlja v širšem slovenskem umetniškem krogu. Skladateljica, zavezana tonalnemu mišljenju in romantični izraznosti, piše predvsem po naročilu različnih domačih zborovskih sestavov, zato je zapisana v prvi vrsti vokalu, a ji tudi instrumentalna glasba ni tuja. Prešernovo ljubezensko pesem Zgubljena vera je, komaj osemnajstletna, uglasbila leta 2000; a samospev zgovorno priča o tem, kako globoko lahko tudi mladi umetniki občutijo poezijo velikega slovenskega poeta.

Davorin Jenko je večino življenja živel in (po)ustvarjal v Beogradu, zato je slovenski glasbeni dediščini zapustil le peščico skladb. Gre za zgodnja dela, ki pa imajo posebno težo in pomen. Glasbeno se je Jenko razcvetel v času študija na Dunaju, kjer je začel tudi skladati. Tako je leta 1862 napisal zbirko Fr. Prešernove pesmi, op. 3, v kateri je nanizal uglasbitve petih Prešernovih besedil. Skladbe so sicer oblikovno preproste in kažejo poteze zgodnjeromantičnega sloga, a so izrazno prepričljive. V zbirko sodi tudi lirični samospev Strunam, ki ga odlikuje zanosna melodija širokega loka.

Zvonimir Ciglič se je uveljavil predvsem kot avtor orkestralne glasbe, ki je še posebno ustrezala njegovi izrazito ekspresivni naravi. Ker je bil slogovno neopredeljen, se ni oziral na kompozicijsko-tehnične novosti; njegovi skladateljski vzgibi so intuitivni in takšna je tudi njegova glasbena govorica, ki jo označujejo melodije širokega zamaha in bogat harmonski stavek. Cigličevi samospevi, napisal jih je le šest, ostajajo – neupravičeno – na obrobju ustaljenega repertoarja koncertnih odrov. Samospev Usoda, napisan po predlogi skladateljevega prijatelja Pavla Oblaka, prepriča z izjemno ekspresivno izraznostjo, harmonsko barvitostjo in poudarjeno afektiranostjo.

Opus Lojzeta Lebiča je raznolik, tehten in prodoren, njegovo kompozicijsko zrelost pa definirata zmerna modernost in poudarjena melodioznost. Razvil je osebno glasbeno govorico, ki je v izraznih sredstvih sodobna, a hkrati oprta na dediščino preteklosti. Zato njegova glasba pritegne kar najširše poslušalstvo. Lebičevi samospevi se razgrinjajo od zgodnjih mladostnih poskusov do zrelih del. Med slednje sodita skladbi Vres (1998) in Krilata noč (2000), ki je osnovana na četrtem stavku kantate Božične zgodbe. Samospeva razkrivata značilno zlitost vokalnega in klavirskega parta.

Večer bodo zaokrožile manj poznane priredbe slovenskih ljudskih pesmi. Opus Antona Nageleta obsega predvsem izvirne duhovne in posvetne pesmi ter priredbe številnih ljudskih pesmi, ki nikdar niso prestopile meja avtorjevega domačega okrožja. Zato ne preseneča, da danes praktično ni poznan, ne beleži ga niti slovenska glasbena leksika. Toliko vidnejše pa je njegovo mesto na slovenskem Koroškem, kjer mu pripisujejo zasluge za ohranjanje koroške slovenske pesmi in besede. In za ta prispevek so se mu navsezadnje poklonili s posthumno izdajo večine njegovih skladb.

Danilo Švara si je, nasprotno, že davno zagotovil trajno mesto v zgodovini slovenske glasbe, in sicer v prvi vrsti kot skladatelj monumentalnih glasbenih del, posebej opere, ki ga je privlačila že od mladih let in s katero se je uveljavil kot eden osrednjih slovenskih skladateljev. Ena bistvenih značajskih potez Švare, ki je bil – ob Slavku Ostercu – nekdaj najodločnejši glasnik novega v slovenski glasbi, je bila njegova povezanost z domovino in s slovensko pesmijo. K priredbam ljudskih napevov, ki so pravzaprav mojstrske obdelave znanih ljudskih pesmi, se je zato vedno znova rad vračal.

Špela Lah

Podrobnosti

Datum:
8. 2. 2018
Čas:
19:30–19.30
Vstopnina:
19 €
Kategorija:
Spletna stran:
http://www.glasbenamatica.si

Organizator

Glasbena matica Ljubljana
Telefon:
+386 (1) 421 05 93
E-pošta:
Spletna stran:
www.glasbenamatica.si

Prizorišče

Slovenska filharmonija, Dvorana Marjana Kozine
Telefon:
(01) 2410800
Kongresni trg 10, Ljubljana, 1000 Slovenia
+ Google zemljevid