NZ_14_10_Gallina_1_www

Kurje gospe v najboljši formi

Ženski kvartet Vokalna skupina Gallina

Nova zvezda na slovenskem zborovskem nebu, pravzaprav ne čisto nova, štiri leta že šteje, v zadnjem času pa je zažarela posebno svetlo, to je Vokalna skupina Gallina, ki jo vodi Ana Erčulj. Skupina je avgusta letos več kot uspešno nastopila na prestižnem mednarodnem zborovskem tekmovanju Guido D’Arezzo v italijanskem Arezzu, pred nedavnim pa je izdala tudi svojo prvo zgoščenko z naslovom Kurje gospe.

 

Kdo je pravzaprav Vokalna skupina Gallina …

To je ženski vokalni kvartet, ki je nastal pred štirimi leti. Dekleta so si ime sposodila pri našem (?) renesančnem skladatelju Jacobusu Gallusu … saj poznate tisto, Quam gallina suum parit ovum iz 1. zvezka zbirke Harmoniae morales … nekateri pa se duhovito strinjajo s primernostjo imena, ugotavljajo, da njihovo petje izzove kurjo polt, ta misel se je rodila na letošnjih Jesenskih serenadah, v okviru katerih so dekleta za slovensko občinstvo nastopila kar petkrat.

Galline so: Manca Simonič – 1. sopran, Urška Banovec – 2. sopran, Ana Plemenitaš – 1. alt in Višnja Fičor – 2. alt. Vse so obiskovale šolo solopetja vendar pa se s petjem profesionalno ukvarja le ena. Pred štirimi leti se je porodila zamisel o vokalni skupini štirih deklet, ki je v našem slovenskem prostoru tako rekoč nov pojav (do nedavna smo poznali na slovenskem pevske zbore vseh mogočih oblik in zasedb, pa oktete in nonete, manjše zasedbe pa le izjemoma). Na pevskih vajah je padla tale ideja, saj »tam pogosto vadimo v kvartetih, da se zvok nekako izčisti, poveže,« pove Ana Erčulj, ki sta jo Ana Plemenitaš in Višnja Fičor, avtorici zamisli, povabili k sodelovanju. Ana Erčulj je muzikologinja, ki pa se je z zborovstvom ukvarjala že prej in je – zato da bi o vokalni glasbi več vedela – obiskala kar nekaj tečajev in seminarjev (pri Martini Batič, Johannesu Prinzu, Ragnarju Rasmussenu, Aloisu Glassnerju, Martinu Steidlerju, Stojanu Kuretu). Skupaj so našle Manco Simonič in Urško Brank, ki jo je pozneje zamenjala druga Urška in to je Vokalna skupina Gallina, ki se ji občasno kot pevka pridruži tudi umetniška vodja, Ana, »če je res nujno, če pesem zahteva pet glasov, sicer pa ne, raje imam distanco, laže namreč vodiš skupino, če ne poješ zraven,« tako Ana Erčulj, ki je z »galinami« oblikovala že več programov, zatrjuje pa, da je bistvo njihove programske usmeritve slovenska tvornost, stara in nova, celo najnovejša.

 

Vokalna skupina Gallina (od leve proti desni): Ana Plemenitaš, Urška Banovec, Ana Erčulj, Manca Simonič, Višnja Fičor

Vokalna skupina Gallina (od leve proti desni):
Ana Plemenitaš, Urška Banovec, Ana Erčulj, Manca Simonič, Višnja Fičor

 

Slovenska dela za slovensko in tuje občinstvo

Zadnjo sezono so oblikovale iz del nekaterih starih, že preminulih slovenskih skladateljev: Rada Simonitija, Frana Gerbiča, Emila Adamiča, Rista Savina, Viktorja Fabianija in Radovana Gobca. Skladbe Kurje gospe, Rožmarin, Po slovesu in druge so med našimi pevci oz. pevkami že pozabljene, »in to po krivici pozabljene, našla sem jih v zbirki Novi akordi. Še veliko dobrih skladb se skriva tam, samo treba si je želeti obuditi jih. Na Muzikološkem oddelku Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani je mogoče najti marsikaj, seveda pa si je treba vzeti čas, biti vztrajen in brskati. Tako sem našla recimo Adamičevo Po slovesu, ki je morda eno najboljših njegovih del, polna dinamike in napetosti, čudovita skladba, ki smo jo ponesle na tekmovanje v Maribor in celo v Arezzo.«

Zborovski opus Pavleta Merkúja, našega zamejskega ustvarjalca, letošnjega Prešernovega nagrajenca, je izjemno bogat, v njem je tudi prelepa Uspavanka na besedilo Alojza Gradnika in pa več rezijanskih otroških pesmi, ki jih je Ana Erčulj vključila v program svojih deklet.

Med mladimi, živečimi ustvarjalci, ki jim Galline najpogosteje naročajo nova dela, sta t. i. »hišna« skladatelja Andrej Makor in Mojca Prus. Na Anino pobudo sta lani izpod Makorjevega peresa nastali dve priredbi ljudskih iz Zagorice v Dobrepolju, na njihovo željo pa je nastala tudi pesem Skrivnost na besedilo Ferija Lainščka. V Lainščkovi poeziji je našla spodbudo tudi Mojca Prus, izbrala je pesem Sposodim si, uglasbila pa jim je tudi duhovito »žensko« besedilo Mile Kačič Moški. »Zelo rade dajemo priložnost mladim skladateljem, da ustvarjajo za nas ,« pravi Ana Erčulj, »z veseljem sodelujejo, oni tako dobijo ansambel, ki jim dela izvede, mi pa odlične skladbe. Tako smo se povezale ne le z Mojco in Andrejem, temveč tudi z Matejem Kastelicem in Anejem Černetom, študentoma kompozicije na ljubljanski Akademiji za glasbo in velikima talentoma na vokalnem področju. Matejeva skladba je, recimo, na zadnjem mariborskem tekmovanju še posebej navdušila tako občinstvo kot tudi mednarodno žirijo.« Vsa omenjena dela so Galline med februarjem 2013 in aprilom 2014 posnele v cerkvi sv. Janeza Krstnika v Preski in v Kazinski dvorani v Ljubljani, v prostorih, ki sta znana po odlični akustiki, primerni prav za vokalne projekte. »V sodelovanju s snemalcem Aleksandrom Govekarjem in Danielom Svenškom, ki je poskrbel za produkcijo in mastering, je nastala naša prva zgoščenka, ki smo jo po uvodni skladbi Rada Simonitija naslovile kar Kurje gospe, kar je nekakšen slovenski prevod našega imena«. CD zaokroži še ena Simonitijeva skladba na besedilo Iga Grudna, Lahko noč.

 

Galline in oba hišna skladatelja: Mojca Prus in Andrej Makor

Galline in oba hišna skladatelja: Mojca Prus in Andrej Makor

 

Jesenske serenade

Pred nedavnim so dekleta nastopila v ciklu koncertov Jesenske serenade, ki ga na različnih koncertnih prizoriščih po Sloveniji pripravlja Glasbena mladina ljubljanska. V sodelovanju z igralcem Dejanom Pevčevičem so se tako z že omenjenim slovenskim programom predstavile v cerkvi sv. Jakoba v Hrašah, v Besenghijevi palači v Izoli, v atriju ljubljanskega Magistrata, v knjižnici Miklova hiša v Ribnici, na dvorcu Bukovje v Dravogradu in v Pilonovi galeriji v Ajdovščini. »Vsi ti ambienti so bili čudoviti, tako rekoč idealni za malo vokalno zasedbo, kakršna je Gallina, Jesenske serenade so bile za nas zelo lepa izkušnja.«

 

Jesenske serenade v Izoli Foto: Tatjana Podlogar

Jesenske serenade v Izoli
Foto: Tatjana Podlogar

 

Jesenske serenade v atriju Magistrata v Ljubljani Foto: Goran Antlej

Jesenske serenade v atriju Magistrata v Ljubljani
Foto: Goran Antlej

 

Prva mednarodna potrditev

V avgustu so se dekleta udeležila enega najuglednejših zborovskih tekmovanj v Evropi, Polifonico Guido d’Arezzo v italijanskem Arezzu in tam (o tem smo že pisali) osvojila dve drugi nagradi: v kategoriji Vokalne skupine in kategoriji Romantika so navdušile strokovno žirijo, nastopile pa so tudi v t. i. kategoriji Colours, v kateri o nagradi odloča občinstvo. V prvi kategoriji se je na prvo mesto povzpel Ingenium Ensemble, ki je zmagal tudi v kategoriji Renesansa – velika slovenska zmaga, bi lahko rekli temu, pa vendarle: takole malce preračunljivo bi človek rekel: škoda, da so tekmovali hkrati … »Ko smo se odločale za tekmovanje, smo izbrale Arezzo, ker nam je to tekmovanje ljubo, pa tudi termin, v katerem se odvija, nam je všeč. Naši slovenski sotekmovalci so pač izbirali po svoje, vendar pa, saj ne gre za rivalstvo, mi smo prijatelji, v Arezzu smo se družili in navijali drug za drugega, rezultati so manj pomembni.«

 

Arezzo: Nastop v kategoriji romantika

Arezzo: Nastop v kategoriji romantika

 

Arezzo: Nastop v kategoriji Colours

Arezzo: Nastop v kategoriji Colours

 

Na tekmovanju so Galline poleg slovenskih skladb Gerbiča, Adamiča, Merkúja in Makorja izvedle tudi nekatera dela iz svetovne glasbene zakladnice, »to so bile skladbe, ki so jih Schubert, Schumann in Čajkovski napisali za zasedbo štirih glasov, v originalu komorna dela, torej. Vemo, da so v romantiki nastajala večinoma dela za večje zasedbe, to je bil neke vrste salonski program, ki pa je očitno tudi navdušil žirijo.«

Tekmovanje v Arezzu je bilo njihova prva mednarodna izkušnja, pred tem pa so se dvakrat pomerile na regijskih in dvakrat na državnem tekmovanju Naša pesem v Mariboru, zlasti slednje je bilo uspešno, saj so se povzpele med najboljše, zlate slovenske zbore, prejele pa so tudi posebno nagrado za najboljšo izvedbo renesančne skladbe, to je bila skladba Thomasa Morleya Who comes here.

 

 

Važno je, da uživamo

Vokalna skupina Gallina je v pičlih štirih letih dosegla zavidljivo visoko izvajalsko raven. Kam zdaj, kakšne načrte si zadajajo štiri mlada dekleta?

»Samo naprej (smeh), pomembno je, da ne popuščamo, da nismo dolgočasne . V prihodnji sezoni načrtujemo spet udeležbo na kakšnem tekmovanju, morda v Mariboru, morda tudi na Siciliji, odzvale se bomo na povabilo nekaterih italijanskih festivalov, snemale bomo naslednjo zgoščenko … Najpomembneje je, da se imamo fino, da uživamo, dobro se razumemo med seboj, imamo se rade, uživamo v času, ki ga preživljamo skupaj.«

 

NZ_14_10_Gallina_8_www

 

NZ_14_10_Gallina_9_www

 

Rado Simoniti: Kurje gospe (Črtomir Šinkovec)

 

Andrej Makor, prir.: Dobro jutro mamica (slovenska ljudska iz Zagorice v Dobrepolju)

 

Andrej Makor, prir.: Nevesta le jemlji slovo (slovenska ljudska iz Zagorice v Dobrepolju)

 

Stephen Hatfield: Las Amarillas