Foto: Europa Cantat
Za temo letošnjega tretjega Tedna ljubiteljske kulture, ki se je odvijal med 13. in 22. majem 2016, je bila izbrana najštevilčnejša ljubiteljska dejavnost v Sloveniji – zborovsko petje. Najprej nekaj splošnih podatkov: po oceni JSKD iz leta 2009 je v zborih pelo 60.000 prebivalcev Slovenije, torej 3 % celotnega prebivalstva, po popisu Evropske zborovske zveze Europa Cantat iz leta 2014 pa je v 12 mesecih pri skupinskem petju v Sloveniji sodelovalo kar 170.000 prebivalcev oz. 8 % in ti pevci so del 37-milijonske evropske pevske množice. Zborovski pevci torej niso marginalna skupina, ampak veliko in močno kulturno gibanje, ki pa kot tako v širši družbi ni dovolj prepoznano. Zato je naša dolžnost, da ga predstavimo celovito in pojasnimo vse njegove pozitivne učinke na posameznika in družbo.
RAZUMEVANJE ZBOROVSKEGA PETJA
Če vprašate pevce, zakaj pojejo, povedo, da radi hodijo na vaje, ker pri petju uživajo, pojejo skladbe, ki so jim všeč, se družijo, najdejo nove prijatelje, kot družba preživljajo skupaj tudi prosti čas. Umetniško ambicioznejši dodajo, da ob izvajanju tehtnejše glasbene literature izživijo svoje umetniške potenciale in doživljajo estetske užitke, hodijo na turneje in tekmovanja.
Na petje v pevskem zboru torej običajno gledamo kot na obliko kulturnega udejstvovanja in druženja, redko pa premišljujemo o njegovih ostalih vlogah, ki ga dopolnjujejo in bogatijo. Premalo smo osveščeni o procesih, ki potekajo ob petju ali zaradi njega, in o obsegu učinka:
- kaj se dogaja, da npr. pevec, ki po celodnevnih službenih obveznostih pride utrujen na vaje, po dveh urah odide napolnjen z energijo, čeprav je moral še dodatno intenzivno delati;
- kaj motivira človeka z zahtevnim poklicem in družino, da si vsak teden vzame čas za naporne vaje v odličnem zboru in del dopusta rezervira za turneje, tekmovanja;
- kako je mogoče, da otrok s posebnimi potrebami, tudi motoričnimi, pri petju in hkratnem gibanju nima težav;
- zakaj lahko zbor kot skupina daje pomembno oporo otrokom ali odraslim, ki jim razpada družina ali ne najdejo dela;
- kako to, da se zelo dementen starostnik ob petju npr. ljudskih pesmi spomni vseh besedil;
- kakšen proces poteka v pevcu, da ob petju dobiva kurjo polt, mu gre na jok, se čuti pomembnega, bolj samozavestnega …
Foto: Europa Cantat
Foto: Europa Cantat
Ali te občutke lahko obrazložimo tudi z znanstvenimi dokazi in kako je pozitivne učinke mogoče ponuditi v splošno ali specifično korist na socialnem ali terapevtskem področju?
PETJE NA RECEPT – OKROGLA MIZA V TEDNU TLK 2016
V ta namen smo 17. maja 2016 v Cankarjevem domu organizirali okroglo mizo, na kateri so sodelovali zanimivi sogovorniki iz Slovenije in tudi iz tujine. Opozorili so nas na raziskave, primere dobre prakse na zdravstvenem in socialnem področju.
Dr. psihologije Katarina Habe je poudarila, da je z glasbo mogoče ‘prelisičiti’ in izboljšati delovanje naših možganov. »Glasba je lahko izjemno optimizacijsko orodje, s katerim lahko izboljšamo svoje funkcije. Omogoča, da naši možgani delujejo kot celota. V večini uporabljamo zgolj levo možgansko polovico, s pomočjo glasbe pa možgani začnejo delovati kot tim.« Opozorila je na številne tuje znanstvene publikacije s tega področja, ki nam lahko pomagajo pri razumevanju in utemeljevanju pozitivnih učinkov skupnega petja (npr. K. Norton: Singing and wellbeing; R. J. Beck, T. C. Cesario, A. Yousefi, H. Enamoto: Choral singing, performance perception, and immune system changes in salivary immunoglobulin A and cortisol), ter na letošnjo sistematično obravnavo teh tem v diplomskih delih študentov Akademije za glasbo v Ljubljani in Pedagoške falkultete Maribor.
RAZISKAVE
V zadnjih letih se v tujih medijih pojavlja vse več člankov, ki govorijo o psiholoških in socialnih ter posledično terapevtskih vidikih dejavnosti. Intenzivno se je temu raziskovanju posvetila Univerza Canterbury Christ Church v Veliki Britaniji oz. njen raziskovalni inštitut za umetnost in zdravje Sidney De Haan Research Centre for Arts and Health. Na podlagi raziskav o pozitivnih učinkih petja so objavili priročnike Petje za zdravje, za zainteresirane pa organizirajo različne pevske skupine, v katerih so ljudje s podobnimi zdravstvenimi težavami. Napredek skupin zaradi učinkov skupnega petja je redno spremljan in evalviran.
Trenutno priročniki Petje za zdravje obsegajo štiri področja:
- petje za paciente z demenco (Singing and people with Dementia – discover singing techniques to help those with dementia);
- petje za paciente s Parkinsonovo boleznijo (How singing can relieve some symptoms of Parkinson’s);
- petje za paciente z COPD (Singing and people with COPD – Find out how singing can help those with chronic obstructive pulmonary disorder);
- petje in mentalno zdravje (Realise the benefits of singing to mental health).
PRIMERI DOBRIH PRAKS
Pojoče bolnišnice
Spoznanja omogočajo nove terapevtske pristope, kot je bil npr. zanimiva dobra praksa Cantore el mondo v devetdesetih letih prejšnjega stoletja in zdaj Pojoče bolnišnice – Singing Hospitals (http://www.singing-hospitals.com/about-us/index.html), ki jih je predstavila socialna delavka in glasbena terapevtka Monika Wiese iz Nemčije.
Mreža Pojočih bolnišnic izvira iz leta 2006, ko je ustanovitelj Wolfgan Bossinger preizkusil učinke skupnega petja v psihiatrični ustanovi v Nemčiji. Ker se je izkazalo, da je to zelo uspešna pot do zavedanja in izražanja čustev ter sprejemanja sebe in okolice, je prakso razširil in razvil mrežo Pojočih bolnišnic v Nemčiji. Ta program zdaj s pridom uporablja ok. 60 nemških ustanov (bolnišnice, zdravstveni centri – priljubljena je pri npr. zdravljenju po kapi, pri bolnikih s kroničnimi bolečinami –, negovalni centri, domovi za ostarele), idejo je razširil še naprej v Avstrijo, Švico, zdaj pa deluje že v 29 državah po svetu.
Značilnosti programa Pojočih bolnišnic so:
- skupno petje bolnikov (ne gre za petje bolnikom, ampak za njihovo aktivno udeležbo!);
- ne gre za vrsto terapije, ampak za t. i. pevsko ponudbo, ki ima veliko zdravilnih učinkov; za veliko število bolnikov je dragocena in jim olajšuje njihovo stanje;
- izvajajo jo terapevti z licenco, ki jo pridobijo na izobraževalnem programu Pojočih bolnišnic;
- petje je drugačno od klasično zborovskega – brez not, vključuje preproste melodije in besedila, ki se jim ljudje lahko hitro pridružijo;
- pesmi so smiselno in ciljno izbrane, da lajšajo določen tip zdravstvenih težav;
- ob zdravstvenem je pomemben psihološki in sociološki vidik človeka – ob petju bolnik ni več nekdo, ki je bolan, ampak je spet samo nekdo, ki poje skupaj z drugimi prisotnimi.
Integracija brezposelnih in oseb v stiski
Socialni delavec, zborovodja in skladatelj Blaž Rojko je v svojem diplomskem delu predstavil vpliv petja na življenje pevcev in nove priložnosti za uporabo zborovskega petja (poleg ostalih umetnosti) kot socialne mreže za brezposelne osebe ali osebe v stiski. Pri tem je pomemben proces dejavnosti, in ne njen končni rezultat (izdelek).
V raziskavi je potrdil precej domnev, med drugim:
- V vseh pevskih zborih poteka medgeneracijsko sodelovanje, ki je za pevce zelo pomembno.
- Posameznikom – pevcem v pevskih zborih – daje petje občutek lastne vrednosti, prek svoje dejavnosti pa se čutijo družbeno pomembne.
- S pomočjo pevskega zbora se širijo in krepijo socialne mreže; pevci v različnih življenjskih preizkušnjah lahko najdejo podporo prav med sopevci.
- Pevski zbor ni zgolj pevsko telo, temveč je tudi stičišče različnih interesov posameznikov, ki se lahko prek njega samoizpolnjujejo, si krepijo samopodobo, samozavest in si na ta način povečajo kakovost življenja.
Blaž Rojko je v diplomski nalogi navedel nekaj predlogov:
- delež sredstev, namenjenih preventivnim socialnim programom, usmeriti tudi v zborovsko dejavnost (za društveni solidarnostni fond za pevce, ki ne zmorejo finančnega prispevka);
- spodbujanje organizacij s področja socialnega dela, da pevska društva prepoznajo kot element druženja in uresničevanja kulturnih interesov ter potreb ljudi in spodbujajo ranljive osebe k vključevanju;
- skupen program Fakultete za socialno delo in Akademije za glasbo, kjer bi bodoče zborovodje opremili z dodatnimi znanji s področja socialno-kulturnega dela, na Fakulteti za socialno delo pa uvedba nove izbirne smeri študija, socialno-kulturno delo.
Povzetek svojih ugotovitev je avtor objavil v članku Pevski zbor, stičišče socialnih interakcij v reviji Naši zbori avgusta 2014.
Zbor zapornikov v Celovcu
Pri pogovorih smo bili seznanjeni tudi z dobro prakso z avstrijske Koroške. Zborovodja in skladatelj Edi Oraže že pet let dvakrat na teden vodi petje v celovškem zaporu, zaporniki pa imajo tudi možnost ustvarjanja v glasbenih bendih. Ta projekt so predstavili tudi ljubljanskim zaporom, ideja pa se zdaj širi tudi drugod po Avstriji. Zaporniki se javijo k zboru prostovoljno, za božič in pred počitnicami pa nastopijo v zaporu za sozapornike, zaposlene in sorodnike. Po njegovih izkušnjah jim vaja spremeni vsakdan, vanj vnesejo ustvarjanje. Če je le mogoče, soodločajo tudi o programu.
Učinek je zelo pozitiven in število prijav se je povečalo z začetnih 5 do zdaj 50 udeležencev, povprečna številka pa je ok. 20. Ugotavljajo, da se vzdušje v zaporu umiri, če v njem deluje taka skupina, ker se zaporniki bolje počutijo, postanejo bolj konstruktivni in dosežejo več pozitivnega. Redno delo v zboru pomaga k rehabilitaciji: opazili so, da se naučijo discipline, odgovornosti, aplavz na koncertu v njih vzbudi pozitivne občutke vrednosti in zavedanja, da nekaj zmorejo. Naredijo lep razvoj od prve vaje, ko gledajo v tla, do nastopa – samozavest se jim izboljša.
Zbor brezdomcev v kanadskem Montrealu
Pobudniki so začeli v prepričanju, da zbor ne bo rešil njihovih težav. Želeli pa so, da jim spremeni življenje na bolje, da jih mimoidoči, ki so jih do zdaj prezrli na cesti, opazijo, da se trudijo in želijo nekaj narediti. S svojim delom so zaslužili – donacije so si razdelili za hrano in priboljške, a ‘zaslužek’ je presegel samo denarnega. Naučili so se rednega dela in izpolnjevanja obveznosti do zbora, razen enega so si s tem pridobili socialno oskrbo in razen dveh stalno namestitev namesto nomadskega tavanja iz mesta v mesto.
Zbor Accueil Bonneau je deloval od leta 1996 do 2003. Vsi člani, takrat stari od 19 do 67 let, so se nato ustalili in si našli tudi delo. Zbor so razpustili po 1000 nastopih. Motiviral pa je ustanovitev podobnih zborov v Kanadi, Ameriki in Evropi.
Multikulturna integracija
V tujini so zborovsko petje že pred leti začeli uporabljati kot način integracije: zanimivi so projekti v državah z velikim številom migrantov – npr. Nemčija in Švedska. Gre za spoznavanje prek glasbenih kultur in ustvarjanje novih socialnih mrež. Zagotovo se v današnjem času obetajo podobne situacije, na katere lahko reagiramo s pozitivnimi izkušnjami iz tujine.
ZAKLJUČKI
Organizatorji okrogle mize smo bili prijetno presenečeni nad velikim interesom širše javnosti in medijev za temo. Bila je naš prvi korak k boljšemu poznavanju in povezovanju področij, ki pri nas stojijo še na ločenih bregovih, in upamo, da bo to povezovanje pot do koristi posameznikov in družbe nasploh.
Ugotovili smo:
- da, obstajajo številne tuje raziskave in znanstveni dokazi za pozitivne učinke petja v skupini;
- da petje ni le umetniška dejavnost, temveč ima lahko tudi socialne, fizične in terapevtske učinke;
- da nudi skupinsko petje veliko uporabnih možnosti, ki so v tujini že precej razvite: obstaja mnogo projektov, ki skupno petje vključuje v svoje preventivne ali kurativne programe v zdravstvenih, negovalnih in rehabilitacijskih centrih;
- da tudi pri nas obstaja potreba in zanimanje za izvajanje takih programov.
KAKO NAPREJ?
Javni sklad RS za kulturne dejavnosti se bo temi v tej sezoni posvetil na različne načine:
- aktivnosti za širše seznanjanje javnosti z učinki skupnega petja (okrogla miza 29. 9. 2016 v Cankarjevem domu na Festivalu za tretje življenjsko obdobje, objavljanje strokovnih člankov v medijih, med drugim tudi v spletni reviji Naši zbori);
- navezovanje stikov z različnimi ustanovami za možnost prenosa uspešnih praks iz tujine;
- organizacija krajše spoznavne delavnice za tiste, ki jih bo zanimalo praktično delo pevskih terapevtov v Pojočih bolnišnicah in pridobitev licence.
Foto: Europa Cantat
