NZ_14_10_Popjazziada_5_DSC_5217a_www

Popjazziada, vokalni show v prestolnici

Pestra ponudba a cappella vokalne glasbe in druženje ustvarjalcev

Ljubljana, 7. oktober 2014

 

Prejšnji torek je Antonov dom na Viču že osmič do zadnjega kotička napolnila Popjazziada. Tradicionalni koncert, ki bi mu lahko rekli tudi revija, poslušalcem vsako leto predstavi cvet slovenskih a cappella skupin. Nastopajoči in poslušalci se strinjajo, da gre za pravi a cappella praznik – edini tovrsten koncert v Ljubljani z raznolikim programom, ki stoji ob boku tekmovalnemu festivalu Sredi zvezd v Žalcu. Skupine rade nastopijo pred množico ljubiteljev vokalne glasbe, obenem imajo na tem dogodku priložnost slišati tudi ostale ustvarjalce, se z njimi družiti in povezovati. Popjazziada vsako leto jasno pokaže, kako kvaliteta a cappella skupin v Sloveniji narašča. Razveseljiv podatek je, da se tudi število skupin vztrajno veča, starim (nekatere delujejo že desetletje ali več) pa se vsako leto pridruži kakšna nova. Tudi letos je festival organizirala Vokalna skupina Jazzva, na koncertu pa se je poleg njih predstavilo še šest odličnih vokalnih skupin : A-kamela, Bassless, Male malice, Project Voice, Pushluschtae in Rozalije.

Začetki in razvoj festivala

Zgodovina festivala sega v leto 2007. Prva Popjazziada se je odvila v dveh večerih, prvem z ozvočenjem in drugem brez (nastopili so Acolada, Akapelca, Jazzva, Male malice, Pushluschtae in Rozalije). Občinstvo je bilo v začetkih festivala večinoma sestavljeno iz sorodnikov in prijateljev nastopajočih. Organizatorji so ob vsakoletni ponovitvi dogodka udejanjali programske in tehnične izboljšave, skupine pa so pridobivale nove izkušnje in delile različne pristope k vokalni glasbi. Popjazziada je prinesla kulturo a cappella vokalnih skupin v prestolnico in vzpodbudila njen razvoj. Ustvarjalnost in vrhunska glasbena kakovost sta danes temeljni sestavini festivala, na katerem na račun pridejo ljubitelji različnih glasbenih zvrsti. Ob vsaki ponovitvi dogodek pritegne širši krog občinstva in več pozornosti medijev. Letos so bile vstopnice za koncert razprodane že v predprodaji. K prepoznavnosti prav gotovo prispevajo tudi vedno bolj uveljavljene skupine, ki že več let zapored nastopajo na Popjazziadi. Občinstvo je vsakič znova navdušeno nad kvaliteto skupin in raznolikostjo programa, poslušalci se vedno znova radi vračajo, prihajajo pa tudi novi, ki se nemalokrat odločijo za ponovni obisk.

Nastopajoči na Popjazziadi 2014

Letos se je prva predstavila skupina štirih deklet, ki so se spoznale na Želimeljski gimnaziji: Rozalije. Njihova posebnost je, da v večini prepevajo avtorske skladbe, ki jih popestrijo s simpatičnimi koreografijami. Začele so z lastno priredbo uvodne špice nanizanke Prijatelji (Friends) in nadaljevale v svojem slogu: z avtorskimi skladbami Pa kaj! in Si še moj? (tokratni koncert so, kot že nekaj drugih poprej, imenovale predporodni).

Sledili sta dve skupini, ki ju sestavljajo pevci zasedbe Perpetuum Jazzile. Debitantka na Popjazziadi – skupina Project Voice je navdušila z izborom slovenske glasbe: pesmijo Drugače ne znam (Jadranka Juras), skladbo 2010 (Papir) in zanimivim aranžmajem; prepletom skladb starih slovenskih uspešnic – poimenovali so ga Slo old hit medley. Mlada skupina Bassless je prepričala z odrskim nastopom in dinamičnimi priredbami skladb Naj sije v očeh (Muff), I need your love (C. Harris in E. Goulding, prir. Pentatonix), Stuck (Caro Emerald).

 

Rozalije

Rozalije
Foto: Miran Železnik

 

Project Voice

Project Voice
Foto: Miran Železnik

 

Bassless

Bassless
Foto: Miran Železnik

 

Sledil je fantovski oktet Pushluschtae, vokalni osmerec brez krčmarja (kot se opisujejo sami) z zvočno-jezikovno kompliciranim imenom. Fantje, ki so s skupnim prepevanjem začeli na Škofijski klasični gimnaziji, sedaj vadijo na domačem Viču, tamkajšnja dvorana pa je skorajda drugi dom skupine. Zapeli so pesmi Vrtnar (Sasha), Basket case (Green day) in svojo avtorsko Blüz – v njej vsem oboževalkam obrazložijo, kje so se našli in zakaj pojejo skupaj.

V drugem delu koncerta se je najprej predstavila ljubiteljem a cappella glasbe zelo dobro znana A-kamela, ki je pritegnila pozornost širše pubilke z nastopom v oddaji Slovenija ima talent. Lani so na festivalu navdušili s priredbami ljudskih pesmi, preoblečenimi v vokalni jazz, tokrat pa smo lahko slišali Love’s forever, love’s for you, for me, for now (skladba skupine Real group), Hvala za ribe (Tabu) in odlično izvedbo skladbe Dobbin’s Flowery Vale (irski ljudski napev).

Za tem so nastopili gostitelji. Jazzva je zadnje čase v slovenskem prostoru vse bolj prepoznavna skupina; udeležujejo se mednarodnih tekmovanj in festivalov in nenehno pevsko rastejo. Predstavili so se s svojo priredbo jazz standarda Fever, s priredbo nekoliko temačne filmske verzije skladbe Nature boy in z živahno retro-pop skladbo Candyman (Christina Aguilera).

Na koncu so oder zasedle še legendarne Male malice, moški kvartet, ki nastopa v stilu a cappella komedije. Širši javnosti so se prvič predstavili na Emi 2008, imajo pa celo svojo škrbino na Wikipediji. S specifičnim malomaličastim humorjem so, kot vselej, dodobra nasmejali dvorano. Zapeli (in po svoje začinili) so skladbe Za dobra stara vremena (Novi Fosili), Slovenija, od kod lepote tvoje (Ansambel bratov Avsenik) in Barbie girl (Aqua). Vzpodbudni aplavz pa so nagradili še s pesmijo Motori skupine Divlje jagode.

 

Pushluschtae

Pushluschtae
Foto: Miran Železnik

 

A-kamela

A-kamela
Foto: Miran Železnik

 

Jazzva

Jazzva
Foto: Miran Železnik

 

Male malice

Male malice
Foto: Miran Železnik

 

Spodbujanje ustvarjalnosti in teoretične podkovanosti pevcev

Zaradi žanrske raznolikosti festivala (slišane vokalne priredbe bi lahko umestili v pop, rock, jazz in še kaj) ter edinstvenosti vsake skupine se člani pogosto sami ukvarjajo s prirejanjem skladb. Tega se navadno lotevajo umetniški vodje, ki morajo dobro poznati sopevce, da lahko v aranžmajih izpostavijo močne točke vsakega člana in ustrezno razdelijo glasove. To od njih poleg pevskih veščin zahteva tudi poglobljeno teoretično znanje, kar je zagotovo eden od povodov in razlogov za dvig kakovosti vokalnih skupin. Pod priredbami so se na letošnji Popjazziadi podpisali številni nastopajoči: Rozalije, Samo Vovk, Pushluschtae, Andraž Slakan, Kristjan Virtič, Matej Virtič, Jasna Žitnik in Male malice.

Na veliko veselje organizatorjev smo, kot vsako leto, tudi letos slišali mnogo priredb slovenskih skladb (2010, Drugače ne znam, Slo old hit medley, Naj sije v očeh, Vrtnar, Hvala za ribe).

Vplivi na ustvarjanje sodelujočih a cappella skupin

Z razvojem svetovne a cappella glasbe imajo pevci in aranžerji veliko ustvarjalcev, pri katerih lahko iščejo navdih. Opaziti je vplive skupin, kot so Pentatonix, The Real group, Rajaton pa tudi slovenskih skupin, na primer a cappella zbora Perpetuum Jazzile, kar pa nikakor ne škodi edinstvenosti posameznih skupin. Ravno v tem je čar Popjazziade – na koncertu vsak najde nekaj zase; novega ali že poznanega, za ušesa ali za oči.