Slovenski odmevi izpod Andov

Mešani zbor San Justo – Argentina že 45 let

San_Justo_1

 

Jezik se spreminja, išče nove oblike izražanja, se prilagaja novostim in okoliščinam, težko pa bi preobrazbam navkljub podvomili o njegovem nadaljnjem obstoju. To pa ni tako samoumevno, če živimo izven meja naše rodne države, če nas že nekaj generacij oddaljuje od neposrednega stika z izvorom, če nimamo veliko priložnosti, da bi ga negovali. Zbori izseljencev in njihovih potomcev nas postavijo pred zrcalo globalizirane površnosti, kjer je jezik predvsem sredstvo za komuniciranje in je narodno izročilo staromodna dediščina, o kateri se sprašujemo ob obredih kulturnih in narodnih praznikov. V skupnostih izseljencev pa je ohranitev jezika občuteno poslanstvo, učinkovito posredovanje vrednote narodne kulture pa edino sredstvo za preživetje in osmišljanje obstoja celotne skupnosti. Pevski zbori so v izseljenskih krogih postojanke, saj na prijeten in umetniški način povezujejo ljudi v znamenju domače besede in glasbene literature.

S časom se vezi z matično domovino preoblikujejo od neposrednega stika izseljencev, nato stika z neposrednimi pričevalci, vse do povezave prek spomina na tradicijo in vrednote, ki so jih predniki znali bolj ali manj učinkovito posredovati. Znotraj teh skupnosti slovenska kultura dobi v stiku z večinskim jezikom in okoljem čisto novo, specifično in edinstveno razsežnost, kar je v vedno bolj multikulturnem svetu prednost. Zato so zbori izseljencev in njihovih potomcev nosilci izjemno zanimivih in čisto posebnih vsebin. Ko je argentinski, slovenski mešani zbor San Justo zapel v Slovenski filharmoniji, je med drugimi skladbami izvedel Miso Criollo Argentinca Ariela Ramireza, saj imajo izseljenske skupnosti (vsaj od prve generacije dalje) dva jezika, dve kulturi.

S tem kompleksnim in dragocenim poslanstvom se argentinski Mešani pevski zbor San Justo – Coro Esloveno de San Justo ukvarja več kot 45 let. Slovenski zbor, ki ga je leta 1971 ustanovil izseljenec Andrej Selan, pogosto sodeluje na različnih prireditvah, koncertih in festivalih tako v slovenski skupnosti kot tudi med Argentinci. ZKO Slovenije je zboru leta 1996 ob praznovanju 25. obletnice podelila Gallusovo odlikovanje. Pevci so doslej nastopali in izvajali koncerte v cerkvah in kulturnih središčih po Argentini, Paragvaju in Braziliji ter v dvoranah pomembnih gledališč (Colon, Gral. San Martin, Argentino de la Plata, Cervantes, Coliseo, Roma de Avellaneda), a so večkrat gostovali tudi v Sloveniji, Italiji in Avstriji. Z verskimi in narodnimi pesmimi se zbor poglablja v bogastvo slovenske kulturne dediščine. Ob tem pa izvaja tudi skladbe argentinskih avtorjev in črnske duhovne pesmi. Renesančne, baročne in sodobne skladbe je v repertoar zbora uvrstila zborovodkinja Andrejka Selan Vombergar, ki je vodenje zbora prevzela leta 1992. Z njo smo se pogovorili o zgodovini, delovanju in vizijah tega zbora.

 

San_Justo_2

San_Justo_3

45 let je že dovolj dolgo obdobje, da postane zgodovina zbora tudi zrcalo razvoja neke skupnosti. V kakšnem okolju in s kakšnimi nameni je nastal zbor San Justo in v kakšnem okolju ter s katerimi cilji deluje danes?

Pred 45 leti je moj oče, Andrej Selan, na pobudo takratnega dušnega pastirja dr. Alojzija Starca sprejel odgovornost, da majhni šestčlanski skupini pomaga pri nastopu na pevsko-glasbenem festivalu v Slovenski skupnosti, ki ga še danes organizira mladinska organizacija SDO – SFZ (Slovenska dekliška organizacija ter Slovenska fantovska zveza).

Takoj po tem nastopu se je mladina v Našem domu iz San Justa navdušila in se je pri naslednji vaji predstavilo kar nekaj novih članov. Nastal je Mladinski pevski zbor San Justo, ki je po nekaj letih prerasel v 50-članski zbor. Namen je bil zbrati slovensko mladino in negovati slovensko pesem ter kulturo.

Prav tako se tudi danes pevci in vsi, ki spremljajo delo zbora, kulturno in duhovno bogatijo tako z rednimi vajami kot z nastopi. Ohranjanje slovenske pesmi in slovenske kulture je spodbuda in razlog, da toliko let neprenehoma deluje in pripomore k obstoju slovenske skupnosti v Argentini.

San_Justo_4

San_Justo_5

Kako ste praznovali obletnico delovanja?

Obletnico smo praznovali s koncertom v Našem domu. V prvem delu smo prepevali slovenske narodne ter argentinske pesmi, ki spadajo v naš redni repertoar. Iz publike je marsikdo »brundal«, saj so bili med njimi tudi nekdanji pevci. Tako da sem se kdaj pa kdaj med koncertom obrnila k publiki in jo povabila, naj kar skupaj zapojemo!

V drugem delu pa smo izvedli Vivaldijevo Glorio ob spremljavi godalnega orkesta in solistov. S to skladbo smo se želeli zahvaliti Bogu za vsa ta glasbena leta …

Po koncertu smo še nazdravili z nekdanjimi pevci in prijatelji zbora.

Kako pogosto nastopate v Sloveniji in kako pevci (in publika) doživljajo ta gostovanja?

V Sloveniji smo gostovali že trikrat. Leta 1992 kot mladinski zbor. Takrat je zbor vodil moj oče. Jaz sem dirigirala samo argentinske skladbe. Druga turneja je bila leta 1999 in tretja leta 2012 s slovenskimi skladbami ter Miso Criollo Ariela Ramireza. Gostovali smo tudi na Koroškem in v Trstu.

Vsaka turneja močno obogati pevca. Toliko bolj v Sloveniji. Od malih nog nas učijo in govorijo o Sloveniji. Poslušamo slovensko zborovsko ter zabavno glasbo. Prepevamo doma, v slovenski osnovni šoli, na proslavah, pri slovenski maši …, tako doživljamo Slovenijo.

In ko to storiš prav v Sloveniji, je nepopisno … Pri vsakem koncertu smo bili ganjeni ter ponosni na svoje starše in stare starše, da so nas vzgajali v slovenskem duhu. Navdušenje je bilo čutiti tudi pri slovenski publiki in je naraščalo ob vsaki turneji. Tudi zato, ker so se vezi med matično in zamejsko Slovenijo in Argentino iz turneje v turnejo poglabljale in širile.

San_Justo_6

San_Justo_7

V skupnostih izseljencev se jezik in tradicije ohranjajo nedotaknjeni, kot da bi zamrznili v trenutku izselitve. Kako sploh doživljate ohranitev slovenske dediščine?

Ohranitev slovenske dediščine doživljamo z ljubeznijo. Z ljubeznijo in spoštovanjem do vseh naših dragih, ki so morali zapustiti domovino. Tako, kot so oni nas učili in pripovedovali o Sloveniji, z enako ljubeznijo, morda v drugi obliki, skušamo tudi mi danes posredovati vse to našim mladim.

Obstajajo skladbe ali avtorji, ki so na poseben način vezani na delovanje in zgodovino vašega zbora?

Verske in cerkvene pesmi, ker zbor spremlja in sodeluje pri cerkvenih praznikih ter v verskem življenju v slovenski ter argentinski skupnosti. Domoljubne še posebej …

Kaj vam pomeni vodenje zbora San Justo? Družinska »tradicija«? Odgovorno poslanstvo?

Stara sem bila tri leta, ko je oče začel z zborom. Odkar pomnim, že 45 let, hodi na vaje. V začetku kot zborovodja, zdaj kot pevec. Jaz sem začela peti pri zboru pri štirinajstih letih. Zdaj ga vodim …, a to brez pomoči in sodelovanja odbornikov, pevcev in družine ne bi bilo možno. Bog je nas vse postavil v to Argentino, v ta čas, da bi živeli in delali za rast v ljubezni do Argentine in Slovenije. To je veliko poslanstvo ter odgovornost.

San_Justo_8

Kakšna je redna dejavnost zbora v Argentini? Vas občinstvo doživlja kot nekaj eksotičnega ali se v rednem delovanju prilagajate navadam in izbiram argentinskih zborov?

Za argentinsko publiko smo morda včasih res eksotični zbor. Poleg argentinskega in mednarodnega repertoarja vedno izvajamo tudi slovensko glasbo. Saj je eden od naših ciljev prav ta, da širimo slovensko kulturo tudi med Argentinci …

Koliko je sploh zborovska glasba razširjena in priljubljena v Argentini?

Zborov v različnih sestavah je v Argentini veliko. Seveda je »med folkom« razširjena zabavna glasba … A publika, ki spremlja zborovsko glasbo, išče predvsem kvaliteto …

Pri drugi ali tretji generaciji izseljencev se marsikaj spremeni: kaj jim pomeni tovrstni zbor in tovrstni repertoar in koliko je asimilacija prisotna v njihovem pristopu k programu?

Pri zboru danes prepevajo tri generacije, ki se med seboj dobro dopolnjujejo. To tudi popestri glasovno paleto. Je kar nekaj primerov, kjer so mati ali oče in hči ali sin, bratje, bratranci …

Za mlajšo generacijo je seveda vse lažje: prepevati slovenske pesmi, izvajati latinskoameriški ritem, klasiko …, starejši se pa malo bolj potrudijo in bolj vadijo, da jih dohitijo. Starejši pevci morda bolj doživljajo slovensko narodno pesem, mladim moramo pri tem pomagati. Mlajši in starejši pevci se dopolnjujejo.

San_Justo_9