Slovo estonskega skladatelja Velja Tormisa

V 86. letu starosti preminil eden največjih zborovskih skladateljev sodobnega časa in eden najpomembnejših estonskih skladateljev 20. stoletja

Foto: Raphaël Gianelli Meriano (vir: http://estonianworld.com)

 

Tormis je začel svojo glasbeno pot leta 1943 v glasbeni šoli v Talinu. Njegovo začetno izobraževanja je bilo prekinjeno zaradi bolezni in 2. svetovne vojne. Leta 1949 se je vpisal na Konservatorij za glasbo v Talinu in kasneje nadaljeval študij na Moskovskem konservatoriju (1951–1956). Kmalu po končanem študiju je začel učiti na Glasbeni šoli Talin (1955–1960) – med njegovimi učenci je bil tudi Arvo Pärt – in nato na Visoki glasbeni šoli Talin (1962–1966), od leta 1969 pa se je preživljal kot svobodni umetnik.

Tormisov prispevek k estonski glasbeni tradiciji in mednarodni zborovski glasbi je neprecenljiv. Lahko bi rekli, da je ustvaril svojstveno tradicijo zborovske glasbe, t. i. »Tormisov slog«. Od študijskih let do upokojitve je napisal več kot 500 zborovskih, vokalnih in inštrumentalnih del ter 35 del za film in opero.

Čeprav je začel v neoklasicističnem slogu, je kasneje ponesel estonsko ljudsko pesem na novo raven z uporabo modernistične kompozicijske tehnike. Poleg zanimanja za estonsko glasbo je njegovo pozornost pritegnila še ljudska  glasba Finske, Latvije, Rusije in Bolgarije. Njegovi prvotni slog, ki je izviral iz estonskih run, je ponovno populariziral to narodno pesem in jo uveljavil tudi mednarodno. O skladanju je dejal: »Nisem jaz tisti, ki uporablja ljudsko glasbo, ampak ljudska glasba uporabi mene.«

Veljo Tormis je bil poleg Arva Pärta med svetovno najbolj priznanimi estonskimi skladatelji. Kljub temu da so v 70. in 80. letih cenzurirali nekaj njegovih politično provokativnih skladb, je ostal izredno cenjen. Njegova dela so izvajali tako na Zahodu kot tudi v Vzhodni Evropi ter v takratni Sovjetski zvezi. Potem ko je Estonija postala neodvisna leta 1991, so njegova dela postajala vse pogosteje izvajana na Zahodu, tudi v ZDA.

Tormisova dela so bila izdana pri številnih vidnejših založbah: ECM Records, Chandos Records, Toccata Classics in Finlandia Records. Skladal je tudi za estonske filme.

Njegova najbolj znana kompozicija, ki je bila izvajana izven Estonije, je Raua needmine (Curse upon iron, 1972). Delo prikliče starodavne šamanske tradicije, da ustvari alegorijo o zločinih vojne.

Leta 2010 mu je estonski predsednik Toomas Hendrik Ilves podelil najvišje državno priznanje za življenjske dosežke in zasluge za Estonijo.