2014_02_Regijska_2013_Doberdob_3_www

V šestih regijah tekmovalo kar 71 zborov

Regijska tekmovanja – priložnost zborov za poglobljeno pripravo programov

Ljubljana, Šentjernej, Dravograd, Radovljica, Gornja Radgona, Postojna, 16. november–1. december 2013

V drugi polovici novembra so po različnih krajih po Sloveniji po enoletnem premoru ponovno potekala regijska tekmovanja odraslih pevskih zasedb. Nastopili so odrasli zbori in male pevske skupine, ki so se udeležili državnega tekmovanja Naša pesem v Mariboru 2012, Sozvočenj 2012, bili izbrani na regijsko raven v sezoni 2011/2012 ali pa so jih strokovni spremljevalci za udeležbo predlagali na območnih revijah v sezoni 2012/2013 na podlagi nadpovprečno uspešnega nastopa na območni reviji. O tekmovanjih v posameznih regijah smo se pogovarjali z nekaterimi slovenskimi dirigenti – žiranti tokratnih tekmovanj.

Osrednjeslovenska regija postregla z nekaj perspektivnimi zbori

(Gregor Klančič)

Čeprav smo na tekmovanju osrednjeslovenske regije pogrešali najboljše zbore, ki delujejo na področju območne izpostave Ljubljana, nam je sobotni popoldan na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana kljub temu postregel z nekaj perspektivnimi zbori. Ti sicer delujejo izven prestolnice, a njihov poustvarjalni potencial kaže na to, da so močno vpeti v dogajanje na najvišji ravni. Programsko so se zborovodje v veliki meri držali skladb slovenskih skladateljev, od katerih so bili največkrat zastopani Ambrož Čopi (štirikrat) ter Damijan Močnik in Hilarij Lavrenčič (po dvakrat). Še zdaleč pa na tekmovanju niso bili zastopani le sodobni skladatelji, čeprav je bila ob omenjenih na programu še cela vrsta mladih slovenskih skladateljev. Slišali smo širok spekter skladb od Benjamina Ipavca prek Emila Adamiča do Uroša Kreka, kar je seveda vzpodbudno, saj imamo veliko kakovostne domače zborovske literature. Od tujih skladateljev, ki so bili prisotni v manjši meri, sta dva zbora predstavila skladbi priznanega skladatelja mlajše generacije Ola Gjeila. Pogrešali smo le nekaj več skladb iz obdobja renesanse.

Veliko se sprašujemo o smiselnosti regijskih tekmovanj, saj predstavljajo kar velik organizacijski zalogaj, zunanjih obiskovalcev pa je komaj kaj. Nikakor pa ne moremo zanikati, da prav regijska tekmovanja za mnoge zbore predstavljajo priložnost, da se bolj poglobljeno spopadejo z zborovsko literaturo, predvsem tisto ‘tekmovalno’ in so zato nekakšna odskočna deska. Seveda pri poustvarjalcih postopoma dvigujejo tudi izvedbene standarde. Zato ne moremo reči, da gre le za vzpodbujanje tekmovalosti med zbori, pač pa soočanje z lastnimi zmožnostmi v tekmi s samim seboj. Kakorkoli, vsak zborovodja najbolj ve, kakšna literatura bo dovolj motivirala njegov zbor. Idealno bi seveda bilo, ko bi bili tekmovalni programi oblikovani čim bolj komplementarno, da bi zajemali čimveč ocenjevalnih kriterijev, a je to žal velikokrat povezano s šibkim poznavanjem zborovske literature.

V osrednjeslovenski regiji je bilo posebnih priznanj za izvedbo skladb določenih stilnih obdobij nekoliko manj, je pa bilo podeljeno priznanje za obetavnega zborovodjo Simonu Korošcu (Anamanka) in obetavni zasedbi Komornemu zboru Fran Gerbič, Rakek. Žirija v sestavi Karmina Šilec, Maja Cilenšek in Gregor Klančič je v tej regiji najbolje ocenila Vokalno skupino Gallina, Ljubljana (v. s. Ana Erčulj), in Mešani pevski zbor Adoramus, Logatec (zb. Marjan Grdadolnik), ki sta prejela zlato priznanje z odliko. Prav vsem pa grejo iskrene čestitke za trud in dosežene rezultate.

Vokalna skupina Gallina

Vokalna skupina Gallina

Na Primorskem najdaljša tradicija regijskih tekmovanj

(Gregor Klančič)

Na regijskem tekmovanju primorskih pevskih zborov se je zbralo petnajst zborovskih zasedb, ki smo jim prisluhnili na treh koncertih v dvorani Glasbene šole Postojna. Med njimi je bilo nekaj takih, ki so svojo kakovost pokazali že na državnem tekmovanju. Predstavilo pa se je tudi nekaj mlajših zasedb, ki pa so s svojim nastopom dokazale, da merijo visoko in bomo o njih zagotovo še slišali. Slišali smo lep izbor skladb domačih skladateljev, med katerimi so izstopale skladbe Ambroža Čopija, saj je bil na programu kar pri desetih zborih. Žal pa opažamo, da zbori vse manj posegajo po skladbah iz obdobja renesanse, čeprav je ravno ta del glasbene zgodovine najbolj posvečen čisti vokalni glasbi.

Tekmovanje v Postojni ima pri nas najdaljšo tradicijo regijskih tekmovanj, saj so ga prvič organizirali že leta 2002, kot izziv in vzpodbudo za številne primorske pevske zbore. Prek množičnosti raste tudi kakovost in zagotovo je to tekmovanje izpolnilo svoj namen. Ob odličnih zborih, ki že več let tvorijo vrh slovenske zborovske glasbe, nastajajo nove mlade in obetavne zasedbe.

Včasih se zaradi strogih ocenjevalnih kriterijev mnogi ne odločajo za nastop na regijskem tekmovanju, ampak se raje grejo ‘zborovski turizem’ po različnih evropskih državah od Slovaške do Španije. Čeprav sam gojim določeno distanco do tekmovanj na področjih, kjer rezultati niso nedvoumno merljivi (mednje sodijo tudi zborovska tekmovanja), bi rad poudaril, da se zbori ne bi smeli odločati za nastop na tekmovanjih zgolj zaradi odličij. Veliko pomembnejša je izmenjava mnenj in izkušenj med zborovodji ter pogovori in nasveti za delo v bodoče, ki jih podelijo žiranti. Obenem je že sama priprava na tekmovnje dovolj velika vzpodbuda, da zbor poseže po zahtevnejši literaturi in jo po svojih najboljših močeh tudi skrbno pripravi.

Na Primorskem se je kot najboljša zasedba, ki je prvič nastopila na regijskem tekmovanju, izkazal Komorni zbor Musica viva Tolmin pod vodstvom Erike Bizjak, MoPZ Pobje z Veroniko Škedelj pa je prejel priznanje za obetavno zasedbo in obetavno zborovodkinjo. Žirija v sestavi Danica Pirečnik, Walter Lo Nigro in Gregor Klančič je v primorski regiji najbolje ocenila MePZ Hrast, Doberdob, in VS Radost, Godovič, in jima podelila zlato priznanje z odliko.

Na Štajerskem in v Prekmurju večinoma moški in ženski sestavi

(Sebastjan Vrhovnik)

Za področje Štajerske in Prekmurja mi je bilo kot strokovnemu ocenjevalcu izredno zanimivo, da je bilo na koncertnem odru slišati pretežno moške in ženske sestave, kar je glede na ostale regije obratno – tam prevladujejo mešani sestavi. Tekmovalni program skupin je bil večinoma sestavljen iz del slovenskih skladateljev, kar se mi zdi bistvenega pomena za ‘domača’ tekmovanja. Programsko bi si mogoče želel več drznosti v odkrivanju kakovostne in nepoznane slovenske zborovske literature. Navkljub vsemu so bila na tekmovanju slišana dela, ki jih v koncertnih sporedih ne zasledimo ravno pogosto. Nastopi izbranih skupin so večinoma ustrezali splošnim merilom kakovostne izvedbe, le v nekaterih primerih se je zgodilo, da je zborovodja/umetniški vodja precenil glasbeno zrelost svojega pevskega sestava.

Priznanji za najboljšo zasedbo, ki je prvič nastopila na regijskem tekmovanju, in za obetavnega zborovodjo sta v štajersko-prekmurski regiji prejela MePZ Cantate, Murska Sobota, in njihov zborovodja Dejan Prasl, priznanje za obetavno zasedbo pa KZ Škerjanček KUD Rače. Žirija v sestavi Damijan Močnik, Danica Pirečnik, Sebastjan Vrhovnik je najbolje ocenila MePZ Cantate in VS A cappella KUD Rače, ki sta prejela zlato priznanje.

Regijska tekmovanja vsekakor vplivajo na dvig slovenske zborovske poustvarjalnosti. Prek regijskih tekmovanj nase opozorijo in se predstavijo širši zborovski javnosti tudi nepoznani zbori, novonastali zbori, ki s to udeležbo prestopijo meje lokalnega delovanja. Na letošnjem državnem tekmovanju Naša pesem v Mariboru bomo imeli priložnost slišati take sestave, ki s hotenjem po dvigu lastne izvedbene ravni pričenjajo graditi nove programske smernice in utrip slovenskega zborovskega sveta.

MePZ Cantate

MePZ Cantate, Murska Sobota, zborovodja Dejan Prasl

Letos še posebej presenetila Gorenjska, na Dolenjskem in Koroškem pa so izstopali mladi zborovodje in nove zasedbe

(Stojan Kuret)

Iz leta v leto na regijskih tekmovanjih opažam več pozitivnih trendov. Vedno več je mlajših zborovodij, ki so drzni, si upajo, imajo znanje in občutljivost. Tukaj se moramo zahvaliti slovenskemu šolstvu, ki gotovo prispeva velik delež k izoblikovanju takih osebnosti. Regijska tekmovanja so tako kot Sozvočenja nastala prav zato, da bi spodbujala mlajše zbore in zborovodje, ki se še ne odločajo za državno tekmovanje Naša pesem. Ta v našem zborovskem svetu očitno še vedno pogosto deluje kot nekaj nedosegljivega. Po eni strani je prav, da ohranja tak ugled in raven, po drugi strani pa se ne sme preveč oddaljiti od baze, kjer so prvi začetki zborov. Zato je dobro, da imamo tudi regijska tekmovanja, ki so predpriprava na Našo pesem, saj se na njih zbori programsko in tehnično prekalijo.

Letos me je še posebej presenetila kakovost zborov na Gorenjskem, na Dolenjskem in Koroškem pa so izstopali predvsem mladi zborovodje in mlajše, nove zasedbe. Opazil sem tudi velik porast zelo kakovostnih ženskih sestavov. Že uveljavljenih, najboljših slovenskih zborov sam na regijskih tekmovanjih ne pogrešam, nasprotno, pravilno je, da se odpre prostor tudi za druge. To je pozitivno.

V gorenjski regiji je priznanje za najboljšo zasedbo, ki je prvič nastopila na regijskem tekmovanju, prejela ženska zasedba KD Vox Carniola, Jesenice, in poleg tega tudi dve posebni priznanji za najboljšo izvedbo skladb, njihova zborovodkinja Eva Jelenc Drozg pa še priznanje za najboljšo izbiro sporeda. Priznanje za obetavnega zborovodjo je prejel Peter Pogačar (ŽPZ Moj spev, Domžale), za obetavno zasedbo pa Škofjeloški oktet (v. o. Andrej Žagar). Žirija v sestavi Damijan Močnik, Andreja Martinjak, Stojan Kuret je najbolje ocenila ŽPZ Carmen manet, Kranj (zb. Primož Kerštanj) in KD Vox Carniola, Jesenice (zb. Eva Jelenc Drozg), ki sta prejela zlato priznanje z odliko.

V dolenjski regiji je priznanje za najboljšo zasedbo, ki je prvič nastopila na regijskem tekmovanju, in priznanje za obetavno zasedbo prejela VS Mezzo, Novo mesto (v. s. Barbara Lotrič), priznanje za obetavnega zborovodjo pa Tine Bec (Oktet Jurij Dalmatin, Boštanj). Žirija v sestavi Ambrož Čopi, Andreja Martinjak in Stojan Kuret je najbolje ocenila VS Mezzo, Oktet Jurij Dalmatin in MePZ Pomlad, Novo mesto (zb. Alenka Podpečan), ki so prejeli zlato priznanje.

V celjsko-koroški regiji je večino priznanj – za najboljšo zasedbo, ki je prvič nastopila na regijskem tekmovanju, za obetavno zasedbo in za obetavno zborovodkinjo ter še dve posebni priznanji za najboljšo izvedbo skladb – prejel Vokalni kvartet Rusalke, Radlje ob Dravi, z vodjo skupine Saro Praper. Priznanje zborovodji za najboljšo izbiro sporeda je bilo podeljeno Tadeji Vulc (Dravograjski sekstet). Žirija v sestavi Marko Vatovec, Walter Lo Nigro in Stojan Kuret je najbolje ocenila Koroški APZ Mohorjan, Prevalje (zb. Helena Buhvald Gorenšek) in Vokalni kvartet Rusalke, ki sta si delila prvo mesto in prejela zlato priznanje.

Zelo pozitivno v zadnjih letih na regijskih tekmovanjih je izboljšanje kakovosti programov zborov. Tekmovanja gotovo usmerjajo izbiro programov, kar je prav. Zborovodje se bolj premišljeno odločajo za posamezne skladbe, iščejo inovativnost, originalnost, sodobnost, novitete. Ravno posebne nagrade za izbiro (in ne samo izvedbo) programov na regijskih tekmovanjih kot tudi na Sozvočenjih so jasen znak, kaj si strokovna javnost želi. Upamo, da jih zbori tako tudi razumejo. V zadnjih letih smo zahtevali vedno več sodobne literature s konca 20. stoletja, ko so partiture zahtevnejše, bolj kakovostne, kar se pozna tudi v izvedbi zborov. Poleg tega tako prevetrimo programe, zborovodje si upajo več.

K sami izvedbi pa zelo pripomore tudi veliko boljša vokalna pripravljenost zborov v zadnjem času. Zborovodje se zavedajo pomembnosti vokalne tehnike, ki je bila prevečkrat doslej prepuščena občutljivosti posameznika. Opažajo, da ne morejo izvesti partitur, če nimajo usposobljenih pevcev. Ni dovolj samo hotenje pevcev, če ni vokalne, tehnične podlage.

Regijska tekmovanja so namenjena temu, da se zbori spoznavajo med seboj, da slišijo programe, ki jih sicer ne bi. Na tem področju lahko pri nas še veliko naredimo. Večkrat pri zborovodjih pogrešam aktivnejše obiskovanje koncertov po različnih krajih Slovenije, mednarodnih tekmovanj, koncertov gostujočih zborov pri nas. Poslušanje drugih je eden bistvenih pogojev lastnega napredovanja in tudi napredovanja zbora – če zborovodja pevcem poroča o tem, jih navduši. Kot vedno je rast v kakovosti v veliki meri odvisna od posameznega zborovodje. Zaradi njegove umetniške osebnosti in strokovne pripravljenosti zbor pred njim zaživi ali pa ne. Zato spodbujajmo mlade zborovodje, še posebno tiste z mladimi pevci.