NZ_14_07_APZ_TT_Ajdna1_foto_Jana_Jocif_www

V tihem šelestenju časa

APZ Tone Tomšič po skoraj 20 letih poskrbel za ponovno izvedbo Lebičeve mojstrovine

Ljubljana, Slovenska filharmonija, 24. maj 2014

V jubilejnem letu priznanega skladatelja in akademika Lojzeta Lebiča se mu z izvedbami njegovih mojstrovin poklanja nemalo slovenskih glasbenih poustvarjalcev. Izjema ni bil niti Akademski pevski zbor Tone Tomšič Univerze v Ljubljani, ki je maja v Slovenski filharmoniji izvedel njegovo scensko kantato V tihem šelestenju časa ter s tem vidno zaznamoval letošnje slovensko zborovsko dogajanje.

APZ Tone Tomšič z naročili in natečaji spodbuja ter v domovini in tujini promovira dela uveljavljenih slovenskih skladateljev in perspektivnih ustvarjalcev mlajše generacije, njegova prioriteta pa je tudi izvajanje sodobne zborovske literature. Repertoar sicer sestavljajo skladbe vseh glasbenozgodovinskih stilnih obdobij, pod vodstvom dirigenta Sebastjana Vrhovnika pa je bilo veliko teh na slovenskih tleh izvedenih prvič. Poleg novitet se zbor spoprijema tudi s poustvarjanjem raritet, med katere zagotovo sodi Lebičevo delo V tihem šelestenju časa, imenovano tudi Ajdna – glasba o času, ki je bilo letošnjega maja v celoti izvedeno šele drugič. Zbor je nekatere stavke pred leti že izvajal pod vodstvom dirigenta Stojana Kureta, praizvedba Mešanega zbora RTV Slovenije pod vodstvom Matjaža Ščeka pa sega v leto 1996. Tudi sicer imajo Lebičeva dela v zboru posebno mesto – redno so na repertoarju vse od leta 1963, pevci pa so večino izvajanega zabeležili na petih različnih izdanih zgoščenkah.

NZ_14_07_APZ_TT_Ajdna2_foto_Janez_Kotar_www

Akademski pevski zbor Univerze v Ljubljani
Foto: Janez Kotar

 

Sebastjan Vrhovnik, dirigent Foto: Janez Kotar

Sebastjan Vrhovnik, dirigent
Foto: Janez Kotar

Dirigent zbora Sebastjan Vrhovnik se je za izvedbo Ajdne odločil po pogovoru s skladateljem, ki je izrazil željo, da bi bilo delo znova izvedeno, želja pa se je nato spletla z idejo o počastitvi njegovega jubileja. Zbor je specifično zaokroženo celoto popestril še s scensko postavitvijo in spremljevalnim programom – intervjujem s skladateljem, ki ga je pred koncertom pripravila Brigita Rovšek, glasbena urednica programa ARS Radia Slovenija.

Intervju s skladateljem Foto: Jure Novak

Intervju s skladateljem
Foto: Jure Novak

Glasba o času

Delo V tihem šelestenju časa, poimenovano tudi kot Ajdna – Oratorij davnosti – Glasba o času, sega v zgodnja 90. leta, ko se je skladatelju utrnila misel na »glasbo, ki naj bi prihajala iz davnine in izginjala nekam v prihodnost«. Skladatelj je ob nastanku podal tudi opis samega dela: »Celoto sestavlja zaporedje enajstih delov. Štirje od njih so obsežne zborovske enote, komponirane na besedila iz pesniških zbirk in dram Gregorja Strniše: Iz veka vekov – kot temna meditacija o kroženju časa, Mozaiki – prispodoba ujetosti v času, Iz kamna v vodi – zaklinjanje narave ter preseganje časa, Pesem o smrti – konec časa in vračanje na začetek.« Izvajanje zbora je povezano z igro dveh izvajalcev na tolkalih in tretjega na sintetizatorju. Med zborovske enote so razporejeni instrumentalni stavki solista na kljunastih flavtah. Naslovi sedmih podob so za miselno in čustveno usmeritev povzeti po ljudskih pesmih.

»V tej skladbi je mitičnost, ki bi mi tudi danes pomagala osmisliti neznano in skrivnostno. Uglasbena poezija Gregorja Strniše ne govori o času “iz preteklosti v prihodnost”, temveč ga izrisuje v meni bližji “krožni podobi”. In če nosi obsežni zaključni zborovski stavek Ajdne naslov “Pesem o smrti …”, se iz te mračnosti proti koncu kot mavrica vzpne zvok pastirske piščali v “Se že svita bo dan …”. Da bi le bilo tako!«

Zvočno podobo Ajdne dopolnjevala koreografija in svetlobni učinki

Na koncertu, ki se je v Dvorani Marjana Kozine odvil 24. maja 2014, so poleg Akademskega pevskega zbora Tone Tomšič Univerze v Ljubljani sodelovali še priznana flavtistka Mateja Bajt z asistentkami, tolkalca Franci Krevh in Tomaž Lojen iz Slovenskega tolkalnega projekta ter Klara Koradin na sintetizatorju in Peter Smolič, asistent dirigenta (oba tudi pevca zbora). Vizualno podobo koncerta – luči, projekcije, masko in kostumografijo je zasnovala mlada režiserka iz Števerjana pri Gorici, Jasmin Kovic, ki je o projektu povedala:

»Ker je vid najdominantnejši čut človeške percepcije sveta, sem se odločila, da bom stopila korak nazaj. Vizualna podoba je tako glasbo le nevsiljivo podpirala in ji sledila v crescendih in diminuendih. V posebnih trenutkih klimaksa je svetlobne učinke okrepil še minimalen gib, ki je deloval kot dodatna okrepitev ekspresivnosti zbora. Pri kromatskih izbirah sem sledila dominantnim barvnim komponentam v poeziji Gregorja Strniše. Odločila sem se za mrzle barve in hladne bele luči ter črno-bele, močno kontrastne projekcije, ki so na belih kostumih zbora delovale le kot polprozorna tančica, ki je občasno, v mračnejših predelih, kontrastno izstopala. Projekcije, ki so celotni kompoziciji dajale dinamičnost in globino, so predstavljale metaforične evokativne elemente iz Strniševe poetike, kot so bili na primer megla, oblaki, voda in leseni štori jablan.«

Jablane v vrtovih smrti … Foto: Jana Jocif

Jablane v vrtovih smrti …
Foto: Jana Jocif

Tolkalec Franci Krevh je o sodelovanju zapisal: »Z delom V tihem šelestenju časa sem se srečal že leta 2000, ko je APZ Tone Tomšič vodil Stojan Kuret. Že takrat so bili Mozaiki, sploh z atraktivno koreografijo, nekaj posebnega. Od tedaj so mi dela Lojzeta Lebiča lezla pod kožo. Sodelovanje pri projektu Ajdna je bilo izziv, sploh zato, ker člani Slovenskega tolkalnega projekta izjemno cenimo skladatelja. Delo zahteva dva tolkalca s precej obsežnim naborom tolkal, ki pa so uporabljena smiselno in z mojstrskim občutkom. Dirigent Sebastjan Vrhovnik se je dela lotil profesionalno, z jasno izdelano glasbeno vizijo in iskrivimi detajli. Gotovo pa je škoda, da tako kompleksen projekt, kot je bila tokratna Ajdna, ni doživel več ponovitev. Leta 2000 sem dobil od gospoda Lebiča v dar partituro V tihem šelestenju časa in že tedaj je rekel, da upa, da jo bom kdaj zaigral v celoti. Po 14 letih se je NAJINA želja uresničila.«

Izziv tudi za bodoče generacije pevcev, dirigentov in skladateljev

Tokratni letni koncert je za zbor predstavljal tudi velik organizacijski zalogaj, saj so pevci v sodelovanju z režiserko in njeno ekipo večino dela opravili sami. Po njenih navodilih so pripravili sceno, poskrbeli za kostume, si uredili masko, s pomočjo pevke Lucije Sel pa so pripravili tudi koreografijo. Dirigent in pevci so z izvedbo koncerta zadovoljni, pa tudi občinstvo se je povečini odzvalo zelo pozitivno.

Priprave na koncert Foto: Jure Novak

Priprave na koncert
Foto: Jure Novak

Vitu Primožiču, uredniku založbe Astrum, sta se ob tokratni izvedbi porajala odgovor in vprašanje: »Ajdna je izvajalsko zahteven zalogaj. Protagonisti prve celostne izvedbe izpred skoraj dvajsetih let enoglasno pričajo, da so bile priprava, študij in izvedba velik, včasih skoraj nepremostljiv izziv. V izvedbi leta 2014 teh težav ni bilo toliko: preko izvedb zahtevnih partitur v zadnjem času so naši (mariborski) zbori toliko napredovali, da se veliko lažje (in uspešneje) lotijo podobnih izvedb. Za mnogo stvari smo lahko akademiku Lebiču hvaležni, da nam jih je „izročil v rabo“. Morda je največja ravno ta, da nam je prek svojih glasbeno zahtevnih partitur pomagal zborovsko napredovati. V zadnjih 20 letih na slovenskem zborovskem torišču ni bilo novozapisanih in predstavljenih podobnih del slovenskih avtorjev, kot je Ajdna. Zato se mi poraja novo evolucijsko vprašanje – v upanju, da kmalu izvem odgovor: Kdo bo avtor naše naslednje Ajdne

Skladatelj Lojze Lebič je o vnovični izvedbi svojega dela dejal še: »Apezejevci so bili vselej vpeti v duh svojega časa, tudi danes. Tako bom iz njihove izvedbe mogel razbrati, koliko je v Ajdni tudi za naš čas življenja. Koncerti Akademskega zbora – in njemu podobnih – duhovno nadgrajujejo naše vsakdanje tesnobe in stiske. Zato tudi ob tej priložnosti želim, da bi jim bila sedanja in prihodnja delovna stvarnost bolj srečna, kot se napoveduje.«

Ven, stopi ven! Foto: Jana Jocif

Ven, stopi ven!
Foto: Jana Jocif

Ob zaključku velja poudariti, da se bo »večno mlad« zbor s svojo neusahljivo energijo zagnanih študentov kljub finančnim rezom tudi v prihodnje trudil nadaljevati svoje poslanstvo in potrjevati svojo kakovost. Septembra se bo z novim dirigentom podal novim izzivom naproti, v teku so prav tako že priprave na 90. obletnico delovanja leta 2016. Z letošnjim koncertom je zbor pokazal, kako dobro se znajde v sodobnejši zborovski literaturi, a vendar je ob koncu koncerta znova s skupnim petjem svoje himne Lipa zelenela je dokazal, da ne pozablja na svojo izjemno tradicijo.