Vivat, crescat, floreat ad multos annos!

Jubilejnih 40 let Obale Koper

Koper, 3. junij 2017

Slavnostni koncert ob 40-letnici v Dvorani sv. Frančiška v Kopru pod taktirko Sebastjana Vrhovnika

 

S svečanim koncertom je Mešani zbor Obala Koper pod vodstvom Sebastjana Vrhovnika prve dni junija proslavil 40-letnico uspešnega delovanja. Koncert je uvedlo novo delo ugledne slovenske skladateljice Nane Forte z naslovom Vivat, crescat, floreat ad multos annos!, napisano prav za to priložnost, podarjeno kot voščilnica z dobrimi željami ob jubileju. Ta je svečanemu koncertu odstopila tudi simbolni naslov.

Jubilejni dogodek je zbor Obala oblikoval z mislijo na svojih 40 prehojenih let, ki so jih pevci izrisali v dokumentarni pripovedi med šestimi tematsko zaokroženimi šopki skladb, programskimi sklopi, od katerih je vsak zajemal iz delčka zborovega repertoarja zadnjih let in se spominjal preteklih, skupaj so oblikovali zanimiv Obalin portret.

 

»Skladatelji ob jubileju«

Tako so naslovili prvi sklop, ki je predstavil tri novitete mladih slovenskih avtorjev, ob skladbi Nane Forte še delo Vprašanje Federice Lo Pinto, predstavnice najmlajše skladateljske generacije, študentke ljubljanske Akademije za glasbo in pevke v zboru Obala, ki je v izvedbi svojega dela ob kitaristki Martini Kocjančič sodelovala na harmoniki. Svojo novo vokalno-instrumentalno skladbo In memoriam pa je prispeval tudi Andrej Makor (z žalostnim uvodnim labodom Nike Toškan na violini), posvetil jo je žrtvam terorističnih napadov, ki v zadnjem času vznemirjajo in pretresajo svet. V tem delu je Sebastjan Vrhovnik dirigentsko paličico predal kar avtorju, novemu zborovodji Obale Andreju Makorju, ki je k izvedbi povabil tudi instrumentaliste Broken Strings Quartet in čembalistko Evo Dolinšek.

Nova dela so stalnica v repertoarju Mešanega zbora Obala Koper, zbor jih je izvajal v vseh svojih obdobjih, že v 80. in 90. letih, ko ga je vodil prvi dirigent Mirko Slosar. Dela Merkuja, Srebotnjaka, Vrabca, Gabrijelčiča, Lipovška, Kreka, Lebiča, takrat živečih ustvarjalcev so bila redno na repertoarju zbora, v zadnjem času pa se v njem pojavljajo predvsem dela Ambroža Čopija, Andreja Makorja, Lojzeta Lebiča, Andreja Missona, Katarine Pustinek Rakar, Tadeje Vulc, Urške Pompe in še nekaterih.

Andrej Makor, prihodnji umetniški vodja Obale, dirigira svojo skladbo In memoriam

 

Iz bližnje preteklosti

Biseri renesanse in zgodnjega baroka sodijo v sleherni zborovski repertoar in so vselej tudi del tekmovalnih programov zborov. Obala se je v lanski sezoni opusu Jacobusa Gallusa posvetila še zlasti skrbno, in sicer v projektu z naslovom Linguarum non est praestantior ulla latina oziroma Med vsemi jeziki je najbolj odličen latinski, v sklopu katerega so izvajali številne Gallusove madrigale ter novitete slovenskih skladateljev na iste teme. Dve od omenjenih Gallusovih mojstrovin sta sestavljali drugi programski sklop, ki ga je dopolnil zgodnjebaročni avtor Claudio Monteverdi kot reminiscenca na osrednji projekt jesenskega dela letošnje sezone, Barok kamp. V zasedbi so bili ob zboru še izvrstna sopranistka Monika Fele, Grega Rus na kontrabasu, Izidor Erazem Grafenauer na teorbi ter Eva Dolinšek na orgelskem pozitivu; ta je sodelovala tudi kot umetniška vodja skupine.

500-letnica reformacije

Deli Heinricha Schütza in Lipovškovo priredbo pesmi iz Luthrove pesmarice je zbor naštudiral, da bi se poklonil letošnji 500. obletnici Luthrovih reform katoliške cerkve. S tem programom se je zbor prvič predstavil na reviji Primorska poje v cerkvi sv. Andreja v Štandrežu marca letos, na svečanem koncertu ob 40-letnici pa so ta dela posebej žlahtno zazvenela v okviru tretjega programskega sklopa.

Zapojmo skupaj

Zapeti skupaj, z aktivnimi pevci, to so prav gotovo tisti najbolj ganljivi trenutki za vsakega nekdanjega člana zbora, v teh trenutkih se v mislih pretakajo spomini in številne slike iz časov, ko »smo se znali imeti fajn«. Za to je poskrbela skladba Sergeja Rahmaninova, Bogorodice devo, v kateri so se sedanjim pridružile ostale generacije pevcev, zlasti tistih, ki jih povezuje dirigentska roka Sebastjana Vrhovnika.

Obala tekmovalna

Mešani zbor Obala Koper je v štirih desetletjih delovanja nanizal kar 12 zlatih in eno srebrno plaketo na mariborski Naši pesmi, tem je dodal še celo vrsto mednarodnih nagrad in priznanj. V zadnjem obdobju je bil več kot le uspešen v italijanskem Riminiju, na tekmovanju C. A. Seghizzi v italijanski Gorici, na Nizozemskem, v Miltenbergu v Nemčiji, v Prijedoru v Bosni in Hercegovini ter v hrvaškem Splitu. Na tekmovanjih so se predstavili s tehtno, zahtevno literaturo domačih in tujih avtorjev, med katerimi so bili tudi Ola Gjeilo, Damijan Močnik in Jaakko Mäntyjärvi, katerih dela so zazvenela tudi na Obalinem svečanem koncertu.

Po ljudsko

Brez ljudskih na zborovskih koncertih pač ne gre. Slovenci imamo tako mojstrske priredbe ljudske tvornosti, da te vselej zanimivo popestrijo programe in jim dodajo tisto sproščeno, radoživo noto. Tokrat sta za to poskrbeli dve istrski: najprej Čopijeva One tri naranče, zatem pa še Kemu si dala rožice nekdanjega člana zbora, danes znanega kantavtorja Rudija Bučarja. Obe izvrstni priredbi, izvedeni pa: prva »akademsko«, druga »bučarjevsko«, z vso sproščenostjo »stand-up performansa«, ki ga je sooblikoval še njegov Istraband.

Slavnostni razrez torte na praznovanju 40-letnice Obale – nekdanji umetniški vodje zbora in sedanja predsednica (z leve): Ambrož Čopi, Maja Cilenšek, Tamara Mikolič Južnič, Walter Lo Nigro, Mirko Slosar in Sebastjan Vrhovnik

 

Zborovo zgodovino je izrisalo pet zborovodij …

… pet zborovodij, vsak na svoj način poseben, različen, enkraten oziroma neponovljiv, pa vendar so se vsi na neki način drug na drugega navezovali in se dopolnjevali, in kar je zanimivo in ganljivo, vsi so si še danes enotni: Obala ni le zbor dobrih pevcev, Obala je zbor prijateljev in dobrih ljudi.

Mirko Slosar – oče Obale

1977. leta je poskrbel, da se je rodila, nekdanji gimnazijci so namreč rabili nov zbor, saj v gimnazijskega, ki ga je vodil Slosar, niso več sodili. Ime, Mešani pevski zbor Obala Koper, je dobil leto kasneje: »Ko smo se prijavljali na Našo pesem v Maribor, smo namreč potrebovali ime,« se spominja prvi dirigent zbora, »ker so v njem prepevali pevci z vse Obale in iz zamejstva, smo se odločili za ime, ki je to opisovalo.«

Zbor je v kratkem času prerasel v odličen sestav, ki se je prav kmalu v Unionski dvorani v Mariboru znašel na najvišji stopnici državnega tekmovanja Naša pesem. V Slosarjevem obdobju, ki je obsegalo trinajst sezon, je zbor osvojil eno srebrno in kar šest zlatih priznanj, sledili pa so uspehi v Arezzu, na Seghizziju v Gorici ter vrsta uspešnih nastopov na festivalih in tekmovanjih v Nemčiji, Italiji, Avstriji, Grčiji …, tudi Ameriki, posebej zanimiva pa so bila sodelovanja v velikih vokalno-instrumentalnih delih, kot so Dvořakova Stabat mater, Mozartova in Schubertova Maša, Vivaldijeva Gloria …, ki so zazvenela na velikem odru Gallusove dvorane Cankarjevega doma v Ljubljani. Zbor Obala je namreč sodil med peščico takratnih vrhunskih slovenskih zborov. »Že od vsega začetka smo izvajali program, ki je bil nekoliko pred drugimi zbori, če omenim samo francoske impresioniste, Petrassija, Dallapiccolo, pa Kogoja in Gabrijelčičevo skladbo Marija. Veliko smo izvajali slovenske avtorje, ki so mi pošiljali svoja še neizvedena dela, da bi jih posneli za Radio Koper, ki je bil takrat naš uradni pokrovitelj. Vodenje Obale je zame pomenilo rast na strokovnem in osebnostnem področju. V tistem času sem magistriral iz dirigiranja ter utrdil spoznanje, da uspešnost amaterskih zborov temelji na medsebojnem spoštovanju in zaupanju,« je povedal Mirko Slosar.

MePZ Obala Koper v Negotinu leta 1979 pod vodstvom Mirka Slosarja

 

Obala na tekmovanju Naša pesem leta 1984

 

Walter Lo Nigro – veliki občudovalec Kogojeve glasbe

1990. leta je Slosarja za dirigentskim pultom nasledil Tržačan Walter Lo Nigro. »Vodstvu zbora me je predlagal dr. Cuderman; srečala sva se na tekmovanju Seghizzi, kjer sem nastopil s svojim prejšnjim zborom. Obala me je sprejela in tu sem ostal osem sezon. Prišel sem s tržaškega, ki je posebno okolje, nekakšna mešanica Slovenije in Italije, sem sicer Italijan, a imam tudi slovenske korenine. Študiral sem v Salzburgu, pri nekaterih velikanih, kot je recimo Nicolaus Harnoncourt. Vsi ti različni vplivi so oblikovali mojo osebnost in moj odnos do glasbe, ki sem ga prenašal na delo z zborom. Kaj bi izpostavil kot značilnost svojega dela z zborom Obala? Predvsem dvoje: delo s posamezniki, delo na vokalni tehniki in na samozavesti vsakega pevca, prepričan sem namreč, da dober zbor nastane iz dobrih posameznikov, in ne obratno. In drugo: svojo veliko ljubezen do glasbe Marija Kogoja. Zanjo me je navdušil pokojni Pavle Merkù, ki mi je znal približati tega tržaškega ustvarjalca. Vsa njegova dela sem izvedel z Obalo, še danes mi je žal, pa tudi nekaterim pevcem je žal, da nismo izdali zgoščenke, posvečene temu avtorju.« Walter lo Nigro je na pobudo koprske občine, zbora Obala in še nekaterih kulturnih ustanov za izjemne dosežke na kulturnem področju dobil slovensko državljanstvo.

Koncert ob praznovanju 20-letnice delovanja v koprski stolnici pod vodstvom Walterja Lo Nigra

 

Ambrož Čopi – oče Zborovskega festivala Koper

»Vsak dirigent je v Obalo prinesel nekaj svojega, sam sem se glede na svojo usmerjenost v sodobno glasbo na neki način vračal na pota Mirka Slosarja, obujal sem glasbo Merkuja, rad sem posegal po baltskih skladateljih, nekatera njihova dela smo občinstvu predstavili prvič,« tako Ambrož Čopi, ki v isti sapi zatrjuje, da je v programe zbora redno vključeval tudi dela iz obdobja renesanse in baroka, še zlasti tista manjkrat izvajana. »Obala je bila zame vrhunski zbor, zato sem si že takoj postavil zelo visoke cilje, včasih celo previsoke, vendar pa verjamem, da smo bili v marsičem zelo uspešni.« Čopi je bil že v tistem času priznan in plodovit skladatelj, tako je v zboru Obala dobil tudi potencialnega odličnega interpreta … »Te možnosti nisem izkoriščal v večji meri, skupaj smo izvedli samo štiri moje skladbe, dve ljudski, Psalm in Exaudi domine. Zbora nisem uporabljal kot instrumenta, s katerim bi preverjal svoje skladateljske novosti, temveč mi je služil bolj kot vir novih znanj. Glede na to, da sem z zborom izvajal raznoliko in zelo zahtevno literaturo, sem se ob tem kot skladatelj veliko naučil.«

Leta 2000 se je po Čopijevi zamisli rodil Zborovski festival Koper. Ta je sprva potekal vsako leto in poleg uglednih domačih in tujih zborovskih sestavov vključeval tudi izobraževalni – seminarski del. »Danes je Festival bienalni dogodek, žal, pogrešam možnost, da bi se od dirigentov različnih svetovno priznanih zborov lahko kaj naučili ter dvignili kakovost slovenskega zborovskega petja z novimi idejami in novo literaturo.«

Obala na tekmovanju v Cantonigrosu v Španiji leta 2000 pod vodstvom Ambroža Čopija

 

Maja Cilenšek – ostala zvesta mladinskemu petju

Leta 2007 je pristala, da začasno prevzame vodenje zbora. »Moram priznati: dobro sem se počutila tudi na tej strani, nič manj kot že veliko let prej, ko sem v zboru sodelovala kot pevka. Ena res lepa energija je bila med nami, vendar pa sem se vseskozi zavedala, da je vodenje tega zbora ob vseh mojih mladinskih sestavih, s katerimi sem imela že jasno zastavljene cilje, zame preprosto prevelik zalogaj. Razumeli so to, zato se še vedno radi srečujemo. To niso samo moji sopevci ali moji pevci, to so moji prijatelji.«

Sebastjan Vrhovnik – nemški repertoar na Obalo

Obalni ljubitelji zborovske glasbe smo z začudenjem in radovednostjo hkrati sprejeli vest, da bo vodenje Obale prevzel nekdo, ki se bo na vaje vozil z Gorenjske. »Vedno sem z zanimanjem spremljal nastope zbora v Mariboru, občudoval sem zvočno podobo tega zbora, njegovo programsko zasnovo. Vesel in počaščen sem bil, ko sem dobil povabilo in s tem možnost delati s tako zavzetimi pevci, s katerimi je mogoče izpeljati interpretacije, ki jih nosiš v sebi. Vredno je bilo, pa čeprav se je v teh devetih letih kilometrov nabralo za dva ekvatorja in pol.«

Le malo po tem, ko je sprejel vodenje Obale, je dobil podobno povabilo tudi od Akademskega pevskega zbora Tone Tomšič. Kaj pa zdaj, smo bili zaskrbljeni Primorci. »Takih vabil preprosto ne moreš zavrniti. Zavedal sem se, kaj to pomeni, pa sem se kljub temu odločil, da lahko s strukturiranim delom in dobrim načrtovanjem časa izpeljem vse.«

Če se je Obala v prvih treh desetletjih gibala predvsem na varnem polju slovenske glasbe z rahlimi odmiki v latinščino in druge jezike, si glede na dvojezičnost prostora svojega delovanja še nekako predstavljala možnost odklona v italijansko literaturo, pa si vdora nemščine v njene programe ni zamišljal nihče. »Ko sem gledal koncertne liste svojih nastopov z Obalo, sem res opazil veliko nemškega repertoarja v njih. To je verjetno pogojeval moj študij v Avstriji. Sprva so imeli pevci kar nekaj težav z izgovorjavo, zdaj pa so že kar lepo vešči v nemščini.«

Pred dvema letoma je zbor Obala uspel na razpisu za dveletno financiranje na JSKD, ki pomeni seveda večji priliv sredstev. »Večji priliv sredstev, s tem pa možnost, da se posvetiš kvalitetnim, zanimivim koncertnim programom in se manj usmerjaš na tekmovanja, to me veliko bolj navdušuje in izpolnjuje.«

Sebastjan Vrhovik, dirigent Obale v zadnjh devetih sezonah

 

Obala s Sebastjanom Vrhovnikom po zmagi v Prijedoru na tekmovanju Zlatna vila leta 2014

 

Jubilejna 40. sezona se zaključuje prihodnji mesec z nastopom na mednarodnem tekmovanju v Firencah

Poleg vrste zanimivih projektov je v jubilejni sezoni luč sveta ugledal tudi zajeten jubilejni zbornik, ki izrisuje vse pomembne dogodke, dosežke in osebnosti, ki so zaznamovali oziroma zaznamovale zbor in ga umestile med najeminentnejše zborovske sestave v Sloveniji. »Tako kot je bil naš koncert drugačen, poseben, smo tudi zbornik želeli narediti drugače, izvirno. Skušali smo zajeti različne vidike našega delovanja, tako resnega kot tudi manj resnega, zabavnega dela,« pove aktualna predsednica zbora Tamara Mikolič Južnič. »Vključili smo lično preglednico dosežkov, dali besedo vsem petim dirigentom, jim ponudili prostor za duhovite domislice, izpostavili pomembnejše dogodke zlasti zadnjih let ter se pohecali na lasten račun, ponudili pa smo tudi bogato paleto fotografij iz vseh obdobij zborovega delovanja.«

Z jesenjo stopa Mešani zbor Obala v novo obdobje. Peto desetletje bo zaznamoval nov umetniški vodja, kot zborovski skladatelj v Sloveniji že dodobra uveljavljeni Andrej Makor, ki se mu kot odličnemu mlademu ustvarjalcu že kar na široko odpirajo tudi vrata tujine. Kot zborovodja nima veliko izkušenj, ima pa kar tri glasbene diplome (iz glasbene pedagogike, solopetja in kompozicije), ki mu bodo tudi na poti zborovskega dirigenta brez dvoma dobro služile. Takole pravi: »Kot se je izrazil Mirko Slosar, Obala je zbor z izjemnim pedigrejem, velika skladateljska imena so ustvarjala za ta sestav, veliki dirigenti so ga oblikovali. Sam izhajam iz njenih vrst, pel sem v tem zboru pod Ambroževim, Majinim in Sebastjanovim vodstvom. Nekaj treme imam pred tole novo preizkušnjo, seveda, hkrati pa mi ta predstavlja velik izziv in zadoščenje, da bom lahko pokazal, kar sem se naučil v teh letih, tudi kot asistent našega uglednega dirigenta Stojana Kureta. Znanja sem pridobil kar nekaj, upam, da bom z dobro ekipo in dobrim delom zborov pedigre še nadgradil.«

Andrej Makor, ki bo v prihodnje prevzel Obalo