Na letošnji, 14. reviji otroških in mladinskih zborov Zlata grla je novoizvoljena predsednica Prosvetnega društva Vrh sv. Mihaela Karen Ulian pozdravila občinstvo s spodbudnim sporočilom o novem zagonu revije in tekmovanja, ki ju društvo prireja s sodelovanjem Združenja cerkvenih pevskih zborov iz Gorice. Tovrstne pobude so vedno podvržene trenutnim okoliščinam in nihanju večje ali manjše pripravljenosti primorskih zborov k udeležbi. Lanska izvedba ni naletela na pričakovani odziv, letošnja udeležba sedemnajstih zborov pa je ponovno vlila novega elana, saj so organizatorji lahko priredili zanimiv tekmovalni del z nastopi desetih kandidatov in prijetno revijsko »medigro« s petjem sedmih zborov.
O potrebi po vrednotenju tega področja zborovske dejavnosti je na reviji spregovoril predsednik Združenja cerkvenih zborov Dario Bertinazzi, ki je opozoril na splošno preskromno upoštevanje vsakodnevnega truda društev in glasbenih šol, kjer se otroci in mladi učijo tudi etike vztrajnega dela, študija in požrtvovalnosti za doseganje dobrih rezultatov. Govornik je opozoril tudi na vlogo slovenskih društev pri krepitvi ravni glasbene izobrazbe, saj se je italijanski šolski sistem prenovil bolj v skladu z ekonomskimi kot s pedagoškimi potrebami in ne daje vzgojiteljem možnosti, da bi temeljito izpeljali svoj učni načrt, poleg tega, da ni potrebnega nadzora nad strokovno usposobljenostjo učiteljev, predvsem v odnosu do zborovskega petja.
Utrjevanje vodilnih smernic za kakovostno rast zborovskega petja je vrednota, ki od ustanovitve spremlja tudi revijo Zlata grla. Nastala je namreč leta 2001 z namenom, da bi »spodbudila poživitev zborovske dejavnosti in strokovni ter programski napredek mladinskih in otroških zborov«. Tekmovanje je torej od začetka bolj usmerjeno v razvoj in izpopolnjevanje kot v pravo tekmovalnost, saj ima strokovna komisija predvsem »svetovalno« vlogo. Že ob prvi izvedbi je sodelovala z dragocenimi nasveti ne samo z zbori, ampak tudi z organizatorji, da bi iz leta v leto lahko ponujali vedno boljše pogoje za nastop in koristna navodila za splošno rast in opustitev razširjenih, slabih navad, kot je bilo na primer petje ob posneti podlagi. Revija pa še izraziteje poudarja željo organizatorjev, da bi Zlata grla postala tudi kraj srečevanja in medsebojnega spoznavanja med zbori iz obmejnega območja.
Zgodovina tekmovanja se je pričela na dvorišču prirediteljev, ki pa so se že naslednje leto selili v zaprte prostore, ki omogočajo večjo zbranost in primernejšo akustiko. Odziv zborov je bil navdušujoč tudi po številu, saj je tretja izvedba potekala z dvodnevnim programom. Zbori iz Slovenije so se na začetku udeleževali predvsem kot gostujoče skupine revijskega dela, od leta 2008 pa so se začeli redno prijavljati na tekmovanje, ki je pridobilo jasno določeno vlogo med slovenskimi zbori goriške pokrajine in dežele Furlanije Julijske krajine, a tudi v širšem primorskem prostoru.
OPZ OŠ iz Romjana
Foto: Carlo Sclauzero
Letošnja revija se je odvijala v dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž pred žirijo, ki so jo sestavljali Patrick Quaggiato, Walter Lo Nigro in Marko Vatovec. V kategoriji otroških zborov so zlato priznanje prejeli trije zbori: zelo ubran in dobro streniran šolski zbor iz Romjana, ki ga vodi Lucija Lavrenčič Terpin, zbor Brinjevke oziroma dr. Bogomirja Magajne iz Divače, ki je kot povezana skupina suvereno nastopil pod vodstvom Ade Škamperle, ter otroški zbor Emil Komel, s katerim je Damijana Čevdek Jug potrdila natančno pozornost do vsakega detajla v širokem razponu izvajalskih zahtev. Vsi ostali zbori so prejeli srebrno priznanje, kar potrjuje dobro raven, ki ga je letošnji izbor skupin pokazal na tekmovalnem odru. Mali tolminski Škrjančki so ob veselju do petja pod vodstvom Barbare Kovačič pokazali tudi večstransko ustvarjalnost, saj so nastopili s pisanimi majičkami, za katere so sami izdelali dekorativne vzorce. Urejeno so nastopili učenci osnovne šole iz Komna, ki vadijo pod mentorstvom Andreje Rustja, motivirana in nasmejana skupina malčkov otroškega zbora Sovodnje pa je zapela pod vodstvom Jane Drasič. Debitantje na tekmovanju so bili otroci osnovne šole Šmarje pri Kopru, ki se kot zbor izoblikujejo pod mentorstvom Suzane Čopi Stanišić.
V številčno manjši kategoriji mladinskih zborov ni bilo očitno velikih dvomov z izbiro absolutnega zmagovalca, saj je zlato priznanje prejel samo mladinski zbor Emil Komel, ki se je letos že postavil v ospredje z najvišjim priznanjem in odliko na tekmovanju v Zagorju in je tudi tokrat prepričal z izbiro programa in skrbnimi izvedbami pod vodstvom Davida Bandlja. Srebrno priznanje je prejel nabrežinski zbor Igo Gruden, ki v zadnjih sezonah doživlja zanimiv razvoj pod mentorstvom Mirka Ferlana, bronasto pa zbor osnovne šole Dušana Bordona iz Semedele, ki se je prvič preizkusil na tem tekmovanju pod vodstvom Nine Kocjan. Letošnjo izvedbo tekmovanja je na podelitvi prvih absolutnih nagrad zaznamoval vsestranski uspeh goriških zborov: najvišje točkovanje z odliko in nagrado kot najboljši mladinski zbor tekmovanja je prejel namreč mladinski zbor Emil Komel, ki je nadgradil dosežek še z dvojnim, posebnim priznanjem za izvedbo skladbe Fejsbuk Mojce Prus in za najboljšo spremljavo (pianistka je bila Nika Kovačič). Najboljši otroški zbor revije pa je bil tisti romjanske osnovne šole, ki je ubrano zapel pod vodstvom Lucije Lavrenčič.
OPZ Vrh sv. Mihaela
Foto: Carlo Sclauzero
Revijski del Zlatih grl so v bolj sproščenem vzdušju monopolizirali domači zbori. V pozdrav vsem gostom so najprej zapeli otroci zbora Vrh svetega Mihaela, ki jih vodi predsednica društva Karen Uljan in ki so se na tem dolgem pevskem popoldnevu izkazali ne samo kot pevci, a tudi kot dragocena delovna ekipa, saj so sodelovali tudi pri pospravljanju odra med nastopi ali pri izročanju spominskih daril nastopajočim. Koncert je bil izložba slovenskega otroškega petja v goriški pokrajini z nastopi zborov F. B. Sedej iz Števerjana, Mali veseljaki iz Doberdoba, Rupa Peč, KD Sovodnje in Otroškega cerkvenega zbora Štandrež.
Med zbori revijskega dela je nastopila tudi skupina, ki je izraz bistvenih sprememb na področju sprejemanja in vrednotenja priložnosti večjezičnega prostora. Vse večje število slovenskih zborov ima namreč mešano zasedbo slovensko in italijansko govorečih otrok, starši italijanskih družin pa se vedno pogosteje odločajo za vpis otroka v slovensko šolo. V tem primeru pa je nastopil otroški zbor Mali zvonček Waldorfske šole iz Bornjana, v kateri je slovenščina izbirni jezik. Otroci so zapeli pesmi v slovenščini pod vodstvom Michele de Castro. Zelo razveseljiva je tudi dejavnost dvojezične šole v Špetru in zbora Mali Lujerji, pri katerem si zborovodja David Klodič prizadeva, da bi otroci s petjem spoznali tudi dediščino pesmi in tradicij slovenske Benečije.
OPZ F. B. Sedej – Števerjan
Foto: Carlo Sclauzero
