50 let delovanja je za organizacijo, ki se ukvarja z zborovskim petjem in je zato podvržena duhovnim in tvarnim razmeram, dolga doba. Vendar smemo upati, da se bodo tudi v prihodnosti poznali in čutili sadovi pobud, ki jih je v 50 letih uresničila Zveza cerkvenih pevskih zborov (ZCPZ).
Zveza je uradno nastala marca leta 1963, ko so se na ustanovnem občnem zboru zbrali duhovniki, organisti in skladatelji, ki so sodelovali že prej, ko so v Trstu in okolici prirejali tematske, zlasti božične, koncerte ali druge glasbene, predsvem zborovske prireditve. Vse do danes sta njihovo število in množičnost udeležbe narasla na 85 božičnih koncertov, od teh kar 50 v Trstu, ostali pa v Sloveniji, Benečiji, na Goriškem in v Kanalski dolini; 43 zborovskih revij Pesem mladih, ki zadnja leta privablja več kot trideset šolskih oz. društvenih ter župnijskih otroških in mladinskih zborov oz. približno 800 nastopajočih iz vse tržaške pokrajine; 48 koncertov odraslih zborov s posvetnim programom (od leta 1999 preimenovanih v revijo Pesem jeseni), da bi spodbudili cerkvene zbore v najžlahtnejem duhu primorske tradicije k širjenju repertoarja tudi na priredbe ljudskih pesmi oz. dela s posvetno vsebino; 44 zborovodskih in pevskih tečajev: predvsem gre za poletne seminarje, ki so se začeli v Tinjah na Koroškem leta 1970 in so se nadaljevali v številnih krajih v Sloveniji, na Južnem Tirolskem in v Kanalski dolini, a tudi za tečaje, ki jih je Zveza priredila na Tržaškem za potrebe učiteljev in pevovodij otroških ter odraslih zborov.
Zveza cerkvenih pevskih zborov že celo vrsto let namenja posebno skrb izobraževanju organistov. Poleg sodelovanja in prirejanja priložnostnih orgelskih koncertov od leta 1968 je od leta 1986 enotedenski orgelski tečaj nepogrešljiv del poletnih seminarjev. Do leta 1997 je zanj skrbel prof. Hubert Bergant, nakar ga je nadomestila prof. Angela Tomanič, njo pa je nasledil ljubljanski stolni organist prof. Gregor Klančič. Skupina mlajših organistov se tudi med letom srečuje v openski cerkvi, njihov mentor na področju liturgične rabe ‘kraljice instrumentov’ pa je prof. Matej Lazar.
Da bi na Tržaškem ponovno oživili lepo slovensko navado pritrkovanja, je Zveza vzpodbudila srečanja pritrkovalcev z naslovom Pojo, pojo zvonovi, ki so jih nadgradili pritrkovalski tečaji. V zadnjem desetletju so tako marsikje v tržaški škofiji ovrednotili to prakso, ki oplemeniti vsak praznik. Najbolj razveseljivo pa je, da so k pritrkovalski dejavnosti pristopile tudi mlajše generacije.
Pomembno je izpostaviti tudi vlogo Združenega zbora ZCPZ, ki pod vodstvom Edija Raceta že dve desetletji skrbi za potrebe Slovenskega pastoralnega središča ter bogati slovesne liturgije in praznovanja po raznih župnijah na Tržaškem in onkraj meje.
V teh petih desetletjih delovanja je Zveza poleg stalnih prireditev poskrbela tudi za priložnostne koncerte, zlasti v počastitev jubilejev, kot npr. niz pobud ob 100-letnici rojstva Ubalda Vrabca (2005), poklon Mariju Kogoju ob 50-letnici smrti (2006) in Bredi Šček ob 40-letnici smrti (2008).
Na vabilo Zveze je na Tržaškem nastopilo veliko priznanih zborovskih sestavov iz Slovenije (v zadnjih letih so bili to Slovenski komorni zbor, Komorni zbor Ave, Zbor sv. Nikolaja iz Litije, Dekliški zbor Zavoda sv. Stanislava iz Ljubljane).
Leta 1992 je ZCPZ pristopila k organizaciji vsakoletne množične zborovske revije Primorska poje. V tem okviru priredi dva koncerta v Trstu in redno prispeva k izvedbi koncerta v Kanalski dolini. Sodelovanje z goriškim Združenjem cerkvenih pevskih zborov pa je zelo plodno predvsem na raziskovalnem in muzikološkem področju.
Od svoje ustanovitve je tako Zveza skrbela tudi za izdajanje različnih pesmaric in drugih publikacij, skupno kar 27 publikacij. Od tega 19 zbirk pesmi, npr. Sveta noč, Zbori in samospevi Staneta Maliča, zbirke Od Portoroža do Devina, Zborovske duhovne pesmi zamejskih avtorjev ali Oče naš idr. Posebno poglavje na ustvarjalni in založniški poti so maše s slovenskim besedilom tržaških skladateljev Staneta Maliča in Ubalda Vrabca. Ostale publikacije so priložnostne knjige ob raznih obletnicah, izšlo pa je tudi pet številk zbornika Glas naših zborov. Pri tem delu so se pri ZCPZ držali sklepov prej omenjenega bazovskega posveta in nespornega dejstva, ki ga je večkrat v svojih pisnih in javnih nastopih izpostavil prof. Zorko Harej, da se je treba zavedati in upoštevati binom vrednot, ki je skozi čas reševal slovenski narod: krščanstvo in slovenstvo.
Svojo 50-letnico je Zveza obeležila na vsaki pobudi, ki je potekala leta 2013. Slovesen zaključek praznovanj pa je bil januarja letos, ko je ZCPZ v sodelovanju s Svetom slovenskih organizacij priredila že tradicionalni božični koncert v stolnici sv. Justa v Trstu. Na njem je nastopilo prek 140 pevcev vseh starosti, ki so pod vodstvom zborovodje Mirka Ferlana izvedli nekaj božičnih pesmi tržaških skladateljev (Pavleta Merkuja, Zorka Hareja, Aleksandra Vodopivca in Staneta Maliča) in pa Vrabčevo kantato na besedilo pesnika Vinka Beličiča Božični sijaj za otroški in mešani zbor ter pihalni kvartet. Ob tej priložnosti je bila tudi predstavljena tiskana izdaja dela, za notografijo katere je poskrbel dolgoletni prijatelj ZCPZ in zborovodja Janko Ban.