Zbor Arnolda Schönberga
S cvetno nedeljo se je za vse kristjane pričel vstop v veliki teden in priprava na največji krščanski praznik. Velika noč v naš prostor ne prinaša le številnih obredov in običajev, temveč mnogokrat obogati praznične dneve z izjemnimi uglasbitvami svetopisemskih besedil. Nepogrešljiv del velikonočnega dogajanja vseh večjih evropskih kulturnih odrov je prav gotovo Pasijon po Janezu baročnega skladatelja Johanna Sebastiana Bacha, ki bo na veliki petek, 14. aprila ob 19. uri, v Unionski dvorani v Ljubljani v izvedbi Zbora Arnolda Schönberga pod taktirko Erwina Ortnerja, mednarodnih solistov in vse bolj uveljavljenega komornega ansambla WISE (Wien international Soloist ensemble) predstavljen tudi slovenskemu poslušalstvu.
Dirigent Erwin Ortner
Znameniti zbor in dirigent
Dunajski Zbor Arnolda Schönberga pod vodstvom Erwina Ortnerja je v svojem 45-letnem glasbenem udejstvovanju zajel širok in raznolik repertoar tako a cappella kot vokalno-instrumentalnih del in si na ta način zgradil ugled najboljšega avstrijskega zborovskega sestava za izvajanje stare glasbe. Nastopil je na številnih koncertnih turnejah in se redno pojavlja na odrih Salzburškega festivala, festivala sodobne in moderne glasbe Wien Modern, Koroškega poletnega glasbenega festivala, poletnega festivala klasične glasbe Styriarte v Gradcu in drugih.
Sestav, ki deluje tako koncertno kot v opernih produkcijah, povezujejo močna dirigentska imena, kot so Claudio Abbado, Riccardo Muti, sir Simon Rattle in Lorin Maazel, medtem ko je velik uspeh zbora zaznamovalo dolgoletno sodelovanje z Nikolausom Harnoncourtom. V zadnjih desetletjih so glasbene police obogatile njihove številne nagrajene zgoščenke: Bachova Maša v h-molu in Matejev pasijon (nagrada Grammy 2002), Monteverdijeve Vespere, Haydnovo Stvarjenje in Letni časi (nagrada Echo classic 2010), Beethovnova Slavnostna maša in Deveta simfonija ter raznovrstne operne videoprodukcije. S svojim ustanoviteljem Erwinom Ortnerjem so posneli celoten posvetni zborovski opus Franza Schuberta, zbran na sedmih zgoščenkah, za kar so prejeli nagrade v Nemčiji, Franciji, Belgiji in na Japonskem.
Dirigent Erwin Ortner je vse do lani deloval kot profesor dirigiranja na Akademiji za glasbo in uprizoritveno umetnost na Dunaju. Poleg vodenja Zbora Arnolda Schönberga kot gostujoči dirigent redno sodeluje z vodilnimi orkestri, koncertnimi organizatorji in opernimi hišami, kot so RSO-Vienna, Camerata Salzburg, Državna opera v Berlinu, Theater an der Wien, Festival Salzburg, Mozartov teden v Salzburgu, dunajska Musikverein in Konzerthaus. Od leta 2010 je umetniški direktor ene najstarejših glasbenih ustanov v Evropi, Hofmusikkapelle, ki pod svojim okriljem združuje Dunajske dečke, Dunajske filharmonike in Moški zbor Dunajske državne opere.
Wise Consort Dunaj
Z oratorijsko glasbo želijo obogatiti slovenski prostor
Tenorist David Jagodic
Sodelovanje tokratnih glasbenikov ni zgolj naključje, temveč že večletno prepletanje prijateljskih in poklicnih vezi, pojasnjuje slovenski tenorist in soorganizator koncerta David Jagodic: »Dirigenta Erwina Ortnerja že dlje časa zanima koncertiranje v naši regiji, predvsem z oratorijsko glasbo, ki pri nas ni pogosto izvajana. Z bratom Patrikom, ki je sicer organizator koncerta, sva ponudila možnost koncertiranja v Sloveniji in Zagrebu ter naletela na pozitiven odziv. V ‘paketu’ z gospodom Ortnerjem seveda prihaja Zbor Arnolda Schönberga, medtem ko je za orkestrsko spremljavo izbral WISE, sestav solistov in njegovih nekdanjih študentov, ki jih kljub mladosti izredno ceni in spoštuje. Po tem je angažiranost ostalih sodelujočih stekla kot po maslu, saj nas vse povezuje dolgoletno prijateljstvo in naklonjenost do dobre glasbe in zanimivih projektov.«
Umetniška vodja Wise Consort Dunaj Andrea Nikolić
»WISE združuje vsestranske in večkrat nagrajene soliste z vsega sveta, ki smo svoje središče glasbenega udejstvovanja našli na Dunaju. Člani ansambla smo specializirani za historično izvajalsko prakso stare glasbe, zato je naš cilj z inovativnim pristopom mojstrovine preteklosti in tudi današnjega časa približati sodobni publiki,« nam je povedala hrvaška violinistka, ustanoviteljica in umetniška vodja komornega ansambla WISE Andrea Nikolić ter dodala: »Nastopamo širom po Evropi, kmalu pa nas čakajo tudi zanimiva sodelovanja na drugih kontinentih, zato se koncertiranja z Erwinom Ortnerjem in Zborom Arnolda Schönberga na domačih tleh toliko bolj veselim, predvsem, ker bo ta turneja zasnovala lepo in dolgotrajno sodelovanje tudi v bodoče.«
Baritonist Matija Meić
Hrvaški baritonist in član Državnega gledališča na Gärtnerplatzu v Münchnu Matija Meić se je z zborom Arnolda Schönberga prvič srečal leta 2013: »Takrat sem kot študent Univerze za glasbo in uprizoritveno umetnost na Dunaju opravil avdicijo za zbor. Tisto sezono sem sodeloval pri izvedbi Bachovega Pasijona po Mateju in Haydnovih Letnih časih pod taktirko zdaj že pokojnega Nicholasa Harnoncourta. Sodelovanje z njim in Erwinom Ortnerjem je veliko prispevalo k mojemu glasbenemu znanju, saj so mi njune ideje pripomogle k stilski interpretaciji baročnih in klasicističnih del. Zelo sem ponosen, da me je sopevec David Jagodic povabil k sodelovanju in sem lahko danes kot solist del tako renomiranega ansambla«.
Osrednje svetopisemske osebe v upodobitvi mednarodne zasedbe solistov
Pripoved znamenitega dramatičnega oratorijskega pasijona se naslanja na besedilo Janezovega evangelija in razgrinja dogodke velikonočne skrivnosti – Kristusovo trpljenje, smrt na križu in pokop. Poleg Pasijona po Mateju gre za eno od monumentalnih Bachovih vokalno-instrumentalnih stvaritev, kjer sta primarna nosilca dogajanja glavna solista: Evangelist in Jezus, tokrat v izvedbi slovenskega tenorista Davida Jagodica in hrvaškega baritonista Matije Meića. Preostalim biblijskim likom bo življenje vdahnila mednarodna zasedba vokalnih solistov: Soyarslan Yararbas (sopran, Magd), Flaka Goranci (alt), Angelo Pollak (tenor, Knecht) in Stefan Hadžić (bas, Peter, Pilat), medtem ko zbor nastopi kot množica in pojasnjevalec dogajanja.
Solisti od leve proti desni: sopranistka Soyarslan Yararbas, altistka Flaka Goranci, tenorist Angelo Pollak, basist Stefan Hadžić
Delo je premiero doživelo v skladateljevem najplodnejšem obdobju (7. aprila 1723). Bach je takrat deloval v Leipzigu (1723–1750), kjer so luč sveta ugledali njegovi veličastni pasijoni (od štirih sta danes ohranjena le dva – Matejev in Janezov) in več sto kantat. Pasijon po Janezu je popolno zamišljena mojstrovina v dveh delih (prvi del: izdajstvo in Petrova zatajitev; 2. del: zaslišanje, bičanje, Jezusova smrt in pokop), ki jo je skladatelj izpopolnjeval in revidiral vse od prve izvedbe pa do svoje smrti, in ponuja ne samo dramatično mogočno, temveč tudi izjemno ganljivo in sočutno glasbeno pripovedno doživetje.
»Menim, da je Bach največji mojster glasbenega slikanja same zgodbe in izražanja najiskrenejših čustev. Vsaka nota, fraza je skrbno izbrana, da bi poslušalec čimbolj občutil Bachovo doživljanje Jezusovega trpljenja. Zahtevni recitativi so mojstrovina zase, ob zborovskih koralih in solističnih arijah pa vse skupaj postane prava transcendenčna izkušnja za poslušalca,« je poudaril solist David Jagodic.
Zaradi mojstrske uglasbitve pretresljivega besedila o Kristusovem trpljenju ni prav nič presenetljivo, da Bacha nekateri opevajo kot »petega evangelista«. Svojo glasbo je, kot je poudarjal, namenil v čast Bogu in krepitvi lastnega duha. A obenem je v sakralne kompozicije, tudi v Pasijon po Mateju, mnogokrat vključeval odlomke svojih posvetnih kantat (kot je bilo tedaj pri skladateljih pogosto v navadi). Kdo bi slutil, da je nežna Jezusova uspavanka v Božičnem oratoriju vzeta iz kantate Die Wahl des Herkules (Herkulova izbira), kjer je junak nagovorjen celo k pregrešnosti …
Kljub temu Bachova dela novim in novim generacijam poslušalcev in izvajalcev izkazujejo globoko, mistično povezanost med vernikom in Bogom. Baritonist Matija Meić, ki smo ga lansko leto že lahko spoznali v vlogi Mozartovega Figara na odru ljubljanske opere, glasbeno in versko vsebino prihajajočega dela doživlja takole: »Sakralna glasba je del mojega repertoarja že od samega začetka, saj v sebi nosi povsem drug čustveni naboj kot neka scenska oz. operna produkcija. Tam ima vsak izvajalec svojo vizijo in namero. Pri izvajanju duhovne glasbe pa se počutim zgolj kot prenašalec, medij sporočila, ki že vrsto let obdaja naš svet. S tega vidika mi je Pasijon po Janezu še posebej pri srcu, saj ni zgolj glasbeno bogat, temveč je vsebinsko najbližji liturgični ideji, ki je bila zapisana že pred nekaj tisočletji.«
Kako je mogoče, da 200-letna genealogija Bachove družine ponuja le povprečne glasbene obrtnike, nato pa se kar naenkrat pojavi genij, čigar ustvarjalna moč se povzpne do izjemne veljave? Bach kot skladatelj je ostal svojim sodobnikom večinoma neznan (sicer so ga občudovali kot orgelskega mojstra), a danes njegova glasba odmeva precej močneje kot glasba vseh drugih klasikov. Njegova dela odražajo genialen um in izjemnost skladateljevega umetniškega izraza in Pasijon po Janezu od tega prav nič ne odstopa, zato nas elitna izvedba dunajskih glasbenikov prav gotovo ne bo pustila ravnodušnih.
