Leto 2013 je v znamenju jubileja potekalo še v enem zborovskem ansamblu. Ženski komorni zbor ČarniCe je s slavnostnim koncertom v Slovenski filharmoniji 25. oktobra lani sklenil deseto leto delovanja. Po programsko bogatem, vokalno-instrumentalno obarvanem letu so z žensko izvedbo Vivaldijeve Glorie, sicer običajnejše v mešani zasedbi, ter sklopom kar enajstih novitet slovenskih skladateljev pevke ponovno dokazale, da sodijo med vidne in inovativne usmerjevalke slovenske zborovske glasbe.
»Zunaj meglen ljubljanski večer … notri na toplem pa kozarček belega, domače pecivo, ženski klepet in smeh, pripovedovanje svežih novic o novih ljubeznih, porokah pa tudi o možeh, nosečnostih, otrocih … in zabavni prvi poskusi, da bi obudile skoraj že pozabljene ženske pesmi.« Tako, pravijo, se je vse skupaj začelo …
Pred zdaj že enajstimi leti si pevke, ki so se prijateljsko zbrale jeseni leta 2002, niso postavljale visokih ciljev (res pa so jih bile vajene iz dotedanjega APZ Tone Tomšič pod vodstvom dirigenta Stojana Kureta), niti še niso razmišljale o koncertih in nastopih (razen kakšne podoknice …) ali sanjale o gostujočih dirigentih in zborovodjih, kaj šele da bi načrtovale obsežne programe, novitete ali snemanja. Pri pogovorih o tekmovanjih so samo zamahnile z roko: »Eh, tja nas pa res nihče več ne spravi!«
Od kulinarično-družabnih večerov do skrbne priprave koncertnih programov
Danes pevke iz vseh koncev Slovenije, od Trsta do Radelj ob Dravi, od Tolmina do Rogaške Slatine, iz večjih mest in majhnih slovenskih krajev ter najrazličnejših poklicev in stanov z začudenjem gledajo na umirjene začetke, ko so imele bolj kulinarično-družabne kot pa pevske želje. Za njimi je desetletje poustvarjanja z različnimi dirigenti, koncerti in snemanja, deset odmevnih projektov, štiri izdane zgoščenke, izvajanje številnih novitet, večkratno sodelovanje s Slovenskim komornim zborom in Orkestrom Slovenske filharmonije, snemanja za arhiv RTV Slovenija ter sladka zmaga na državnem tekmovanju Naša pesem (dir. Sebastjan Vrhovnik, 2010).
ČarniCe pri izboru programov in glasbenikov vodi želja po ohranjanju kulturne dediščine in promociji slovenske ustvarjalnosti – skladateljev, zborovodij, instrumentalistov, pevcev – ter kakovostni izvedbi raznolikega programa: sakralne in nesakralne, stare in sodobne glasbe, ljudskih pesmi in izvirnih skladb. Med dirigenti jih je umetniško najbolj zaznamoval Stojan Kuret, poleg njega pa so s Čarnicami sodelovali še Martina Batič, Sebastjan Vrhovnik, Željka Ulčnik Remic, Tanja Benedik, Tone Potočnik, Marko Hribernik in na poseben način ameriški glasbenik Chris Eckman. Posamezne programe so z njimi izvedle še Ana Erčulj, Mateja Černic, Barbara Dovč in Tanja Svenšek. V želji po čim boljšem zborovskem zvoku pa je zbor k sodelovanju povabil tudi kar nekaj učiteljev vokalne tehnike – Martino Burger, Egona Bajta, Barbaro Sorč, Katarino Lenarčič in Tanjo Rupnik.
Rdeča nit jubilejnega leta vokalno-instrumentalni koncerti
V jubilejnem letu so ČarniCe dirigentsko palico zaupale Stojanu Kuretu in natrosile šopek vokalno-instrumentalnih koncertov. Iz zimskega najbolj izstopata Schumannov in Lajovčev opus za ženski zbor s klavirsko spremljavo Katarine Tominec, na Ljubljanskih zborih so pod vodstvom Ane Erčulj izvedle Čopijevo Glorijo iz Misse brevis s spremljavo klavirja (Mojca Prus) in tolkal (Tisa Kuret, Polona Mežnar). V predvelikonočnem času so predstavile baročno Pergolesijevo Stabat mater za zbor, sopran, alt, orgle in komorni godalni orkester ter sodobno, minimalistično, prvotno za deški zbor napisano Brittnovo Misso brevis z orgelsko spremljavo, pri čemer so z njimi sodelovali solistki Nuška Drašček Rojko in Alenka Praprotnik Blumauer, komorni godalni orkester Mladi ljubljanski solisti ter organist Klemen Karlin. Zelo odmevne koncerte je arhivsko snemal tudi Radio Slovenija.
Spomladi so bile v okviru Mednarodnega tekmovanja Maribor 2013 demonstracijski zbor na javni delavnici, ki jo je vodil predsednik žirije Stephen Connolly, nekdanji basist in sovodja mednarodno priznane vokalne zasedbe The King’s Singers – za to priložnost so pripravile izbor renesančnih madrigalov o vinu, ženskah, pesmi in ljubezni a cappella. Na začetku poletja so s Kvartetom rogov Slovenske filharmonije (Metod Tomac, Robert Prednik, Primož Zemljak, Jože Rošer) izvedle Gallusove motete za dvozborje kot dialog rogov in ženskega zbora.
Z enajstimi slovenskimi novitetami sklenile slovesno praznovanje
Na slavnostnem zaključnem koncertu v Slovenski filharmoniji, kjer so prejele tudi jubilejno priznanje JSKD za 10 let vrhunskega poustvarjanja, so ČarniCe občinstvo popeljale na nenavadno potovanje v Benetke izpred tristo let z Vivaldijevo Glorio v D-duru v redko slišani ženski izvedbi. Spremljajoči instrumentalni ansambel so sestavljale skoraj same glasbenice: Marija Šimec (violina), Manca Rupnik (violina), Eva Koprivšek (viola), Urša Kržič (violončelo), Ana Zvicer (kontrabas), Eva Tušar Suhadolc (oboa), Eva Dolinšek (čembalo) in Anžej Remšak (trobenta).
V drugem delu koncerta pa so ‘zaplesale’ z mladimi slovenskimi skladatelji in njihovimi svežimi, med publiko odlično sprejetimi domislicami, ki so nastale posebej za jubilej. Romantične in zasanjane, pa tudi drzne, ritmično razgibane in nadvse igrive skladbe slovenskih skladateljev mlajše generacije (na slovenska besedila, nekatera napisana tudi posebej za jubilej) – Aneja Černeta, Andreja Makorja, Mateja Kastelica, Mojce Prus, Ambroža Čopija, Patricka Quaggiata in Sama Ivačiča – so pevke in poslušalce zavrtele v čaroben krog pesmi o naravi, ljubezni, življenju, prazniku in – ženskah.
Desetletje se je tako sklenilo v znamenju stalno spremljajočih motivov Čarnic, ki se kažejo z raznolikimi obrazi: »nedolžne mladenke, ki obirajo oljke po rosi … ajdovske deklice, ki skrivnostno zrejo v svet … eve, ki nas pretkano zapeljejo … matere, ki ljubeče stiskajo otroke v naročje … čarovnice, ki vešče poletijo na nočne posle …«. Ali kot smo slišali ob zaključku koncerta: »In ko se večer prevesi v noč in praznovanje v divje rajanje, se čarnice prelevijo v dame brez brige. Niso več le mlade, da bi imele barabe rade, zdaj izbirajo med odgovornimi moškimi! Sem in tja pa se pokaže tudi njihova čisto ženska ljubezen do blišča, lepih oblek, torbic in novih čeveljcev, četudi samo iz rumenega tiska … Ženske, priznajte, kdaj pa kdaj se prileže tudi to!«
Ob začetku drugega desetletja ČarniCe že napovedujejo svež veter in nove pisane barve pod vodstvom mlade obetavne zborovodkinje. Na naslednje koncerte nas vabijo z besedami: »Naj vas vsak naš bodoči koncert zapelje kot svileno mini krilo, naj čarobni vtis tudi po jutranji zarji ostane z vami. In – kot pravi besedilo ene od naših zadnjih skladb – naj se vam zazdi, da tudi glasba svet gor drži!«