Preprostost, ustvarjalnost, originalnost so vodila pevske skupine Elum. Ljudska dediščina je za dekleta postojnske skupine neskončni vir navdiha, vrednotenje skupnega spomina, prijetno počutje, druženje ob glasbi, ki traja že desetletje. Lastne priredbe ljudskih spevov imajo posebno mesto v repertoarju skupine, ki pa se ne izogiba raziskovanju drugih umetniških in pevskih področij. Pod vodstvom Karoline Repar so pevke letos oblikovale projekt PrijETNO glasbeno potepanje, ki je postal izhodišče za širši pogovor s članicami in zborovodkinjo o tem prvem desetletju, o značaju, ciljih in dosežkih primorskih Elumk.
Dekleta Vokalne skupine Elum prihajajo iz Postojne.
Ljudska glasba navadno sodi v kroge raziskovalcev in zelo specifičnih ljubiteljev. Kaj je pritegnilo mlado skupino, da se je posvetila tej glasbeni dediščini?
S prirejanjem ljudskih pesmi izražamo svojo glasbeno ustvarjalnost že vse od prvih let. Povod in potreba po svojskosti ljudskega petja so bile v veliki meri številne Prešernove in druge kulturne prireditve v občini, za katere smo prav Elumova dekleta, na čelu z zborovodkinjo Karolino Repar, največkrat prevzele pobudo in organizacijo oziroma sodelovale kot nastopajoče.
Skozi leta delovanja se je izkazalo, da se naš potencial skriva ravno v etno glasbi, a to ni omejevalo preostalega glasbenega repertoarja, ki je vseskozi ostal pester in raznolik. Kljub temu pa smo v etno glasbi prepoznale nekaj, kar nas lahko v glasbenem prostoru naredi nekoliko drugačne, kajti ni veliko mladih skupin, ki bi prirejale ljudsko glasbo. Prav v teh priredbah pa lahko tudi same izražamo največ ustvarjalnosti in hkrati pokažemo, da je vračanje h koreninam in preprostosti lahko prav tako izvirno in zabavno.
Na svoji facebook strani se predstavljate v duhoviti, sodobni »kmečki« preobleki. Sporočilo podobe bi lahko tolmačili: brezčasna ljudska dediščina nam pristaja!
Projekt PrijETNO glasbeno potepanje smo želele umestiti širše kot zgolj vokalno. Ljudska glasba izvira iz vsakdana preprostih ljudi in kot takšno jo želimo izražati tudi same. Tako smo v promocijo projekta vključile tudi nekaj utrinkov z domače kmetije, za koncertne prostore pa izbrale ne prevelike lokalne domačije s posluhom za kulturno dediščino. Na oder smo prišle bosonoge in z lasmi, spletenimi v kite, ter se tako zlile s prizorišči na čudovitih domačijah, kjer smo kljub modernim izvedbam starih pesmi obiskovalce morda ponesle v drug čas in jim vzbudile lepe spomine. Tako je ne le glasba, marveč tudi vizualizacija prepletala staro in novo, dodale pa smo še vsebinski kontekst in obiskovalcem postregle s pripovedmi ter lokalnimi kulinaričnimi dobrotami.
Foto: Matej Škrlj
Foto: Matej Škrlj
Izvirne melodije v tercah ali umetniško dodelane priredbe?
Pri ustvarjanju in prirejanju ljudske glasbe so nam bile zgled predvsem znane slovenske etno skupine, kot so Katalena, Jararaja ipd. ter projekt Sounds of Slovenia, iz katerega smo vzele tudi kakšno idejo za skladbo in jo prilagodile naši skupini. Včasih skladbi spremenimo ritem, včasih melodijo – ali oboje. Včasih lahko pesem oblikuje zgolj igranje z dinamiko in spreminjanje števila glasov. Vsekakor vsaki od pesmi damo delček sebe – najsi bodo enoglasne ali petglasne fraze; s pravim dotikom je lahko pesem zelo dinamična in svojstvena.
V družbi ljudskega repertoarja vam je očitno zelo prijETNO! Kako ste oblikovale pevski projekt ljudske glasbe?
Skladbe, ki smo jih prepevale na omenjenih koncertih, smo skozi vsa leta delovanja redno umeščale v svoj repertoar, na katerem so sicer vedno tudi slovenske in tuje umetne pesmi, ljudske v priredbah drugih skladateljev, priredbe popevk domačih in tujih izvajalcev idr. Naposled pa se nam je porodila ideja, da bi izpeljale projekt, v katerem bi predstavile vse svoje avtorske priredbe.
Skladbe, ki jih ponavadi pojemo brez spremljave ali zgolj ob spremljavi harmonike, smo začinile z moderno instrumentalno podlago treh odličnih improvizatorjev (Barbara Grahor na violi, Blaž Podobnik na harmoniki in kitari, Samo Vovk na kitari in cajonu), ki so z izvirnimi – prav tako avtorskimi – aranžmaji dopolnili obstoječe priredbe.
Foto: Matej Škrlj
Foto: Matej Škrlj
Kako se uporaba glasbil v tem programu filološko (in v kolikšni meri improvizacijsko) povezuje s petjem?
Prvotna ideja pri snovanju projekta je bila, da bi k sodelovanju povabile katero od že uigranih etno skupin, bolj v stilu ljudskih godcev. Vendar smo se kasneje odločile za bolj moderno izvedbo, ki je bližja tudi mladim. Med tremi posamezniki, odličnimi mladimi glasbeniki in improvizatorji, je skozi glasbo stekel dialog instrumentov, skupek idej in harmonij, njihovo snidenje pa je bilo čudovito, saj so tudi sami imeli proste roke za izražanje in ustvarjanje aranžmajev. Same smo svojim priredbam že vnaprej sicer določile instrumentalni značaj, na odru pa smo z improvizacijo instrumentalistov dobili nekaj izvirnega in posebnega, ujetega v trenutek. Tako je bil kljub istemu repertoarju vsak koncert nekoliko drugačen in unikaten.
Kako je nastala skupina Elum in kako bi opisale svoje »poslanstvo« in vlogo v slovenskem zborovskem prostoru?
Kmalu bo minilo deset let od tistih prvih vaj v postojnskem župnišču. Osem osnovnošolk nas je bilo, vse glasne in klepetave. »Mule, tišina!« je od časa do časa kakšna poizkusila srečo, da nas pomiri. Ker ni pomagalo, smo zapisale na tablo: Mule! Elum. Tako smo ostale mule. Zborček, ki se je iz dvoglasnih otroških ljudskih in cerkvenih pesmic počasi, počasi vzpenjal, ojačal, širil repertoar in začel pisati tudi svoje priredbe pesmi. Zrno na zrno, pogača. Po šestih letih smo se postavile ob bok višjemu razredu in se preizkusile na regijskem tekmovanju. Za malo smo zgrešile zlato in prejele srebrno priznanje. Bile smo iskreno zadovoljne. Čez dve leti – še enkrat. Tokrat v rokah držimo zlato priznanje in vriskamo od navdušenja. Trud se je poplačal in obrestoval. Predvsem same sebi smo dokazale, da nismo več iste »mule«, kot smo bile pred leti. Da je za nami dolga pot od tistih prvih vaj, pa do zlatega priznanja. Kakšna pevka je tu pa tam odšla in se nam spet nova pridružila. Narava zbora pa je vedno ostala enaka: mladostna in težko ukrotljiva. Tako se je v skupini ustalilo deset deklet. Deset različnih smeri študija iz vseh mogočih strok, deset okusov, načinov razmišljanja in deset študentskih urnikov, ki jih je treba uskladiti. Cilj pa en: peti in ustvarjati. Skupaj. Čim več. Oblikovala nas je neomajna volja in kreativnost zborovodkinje Karoline Repar. V prvi vrsti in vedno znova. Oblikovale so nas kritike komisij z vseh mogočih revij, ki smo se jih pridno udeleževale skozi leta. Oblikovali so nas vsi gostitelji in vsi naši gostje, ki so nam pokazali tiste druge plati zborovskega petja – izmenjevanje izkušenj, druženje in prijateljstvo. Da ne govorimo o porokah, proslavah in vseh vrstah koncertov. Svoje pridelke pridno predstavljamo na letnih koncertih, kjer vedno znova postrežemo s povsem novim repertoarjem, v zadnjem času pa je naša specialiteta postala etno glasba, v kateri se lahko izražamo in pokažemo svoj pravi značaj. Glede na vrsto odličnih odzivov, bomo ljudsko pesem v novi preobleki lahko ponesle širom Slovenije in morda v tem žanru negovale svojo drugačnost ter tako bolj zaznamovale svojo vlogo v slovenskem zborovskem prostoru.
Od tekmovanj do … porok!
Ko smo pred leti svojo občino predstavljale na gostovanjih v nemškem Durachu ali v italijanskem zamejstvu, smo hitro uvidele, koliko lažje je izstopati v tujini kakor v naši domači regiji, ki je posejana s številnimi prvovrstnimi zbori. Ob tako izrednem nivoju zborovskega petja je treba negovati svojo posebnost. Mule, na primer, jo negujemo z glasnostjo smeha in neustavljivim gurmanstvom, ki nam pritiče. A seveda to ni vse. Ponašamo se predvsem z zelo pestrim repertoarjem glasbe in aktivnosti. Sodelovanja nismo odrekle niti politični priložnosti kakor tudi ne na primer sodelovanju z društvom brezdomcev Kralji ulice v gledališki predstavi.
Čeprav smo skozi leta delovanja opazno napredovale in na zadnjem regijskem tekmovanju prejele zlato, si še vedno želimo, da nas k prepevanju in pevskim ciljem ne žene tekmovalnost, marveč veselje, druženje in kreativnost, in da bi bile s tem drugačne od povprečnih zborov in skupin. Tako nas lahko slišite prepevati na tekmovanjih, revijah, koncertih, odzovemo se na vsa povabila kulturnikov ali pevskih kolegov z drugih koncev Slovenije, pojemo pa tudi na porokah, pod oknom ali v sosedovi kleti, kjer lahko z »vse najboljše« razveselimo kakšno našo 70-letno občudovalko ali pa novopečeno mamico. Vedno pa se rade pošalimo, da kjer nam je obljubljena zakuska ali nekaj dobrega za pod zob, nikoli ne odrečemo nastopa.
Nabor naših pesmi odseva zmes različnih okusov, želja in ambicij, zato je karseda obširen in nam omogoča, da lahko repertoarje popolnoma prilagajamo vsem različnim priložnostim, kjer se udejstvujemo; od težjih zborovskih skladb pa vse do lastnih priredb slovenske in tuje glasbe, ki jih pojemo s prav posebnim žarom.
Foto: Matej Škrlj
Kateri bodo naslednji koraki skupine?
Januarja bomo praznovale 10-letnico, za katero spomladi pripravljamo večji, ekskluziven koncert. Prav tako bomo morale kmalu začeti s pripravami na prihodnje regijsko tekmovanje. Trenutno pa smo še vedno zaposlene predvsem s Prijetnim glasbenim potepanjem, saj nas po zaključenem projektu čaka potepanje v pravem pomenu besede – projekt se je namreč izkazal za zelo kakovostnega, odzivi pa so bili navdušujoči, tako da nas v naslednjih mesecih čaka kar nekaj gostovanj po Sloveniji. Z željo, da bi slovenska ljudska pesem v Elumovi preobleki ostala v trajnem spominu, pa si želimo v bližnji prihodnosti repertoar iz projekta obeležiti tudi z zgoščenko. Tako lahko še na drug način prispevamo k ohranjanju ljudske pesmi tudi med mladimi, kar je poglavitni cilj tega projekta.
Poleg omenjenega najdemo čas še za vrsto ostalih koncertov in nastopov, posebno v bližajočem se prazničnem času. Po lanskem čudovitem decembrskem večeru bomo tudi letos ponovile »Elumovo notno čajanko« v manjšem atriju v starem delu Ljubljane, kjer ob piškotih, čaju in kuhanem vinu kakšno zapojemo tudi svojim prijateljem, predvsem študentom z različnih koncev, in tako v starem atriju zberemo Slovenijo v malem ter odpremo praznično sezono.
Foto: Matej Škrlj
