Foto: Europa Cantat XIX Pécs 2015
Evropa poje je evropska pilotna študija o skupinskem petju (v zborih, vokalnih zasedbah, a cappella skupinah itd.). Potekala je v obdobju med junijem 2013 in majem 2015 pod vodstvom Evropske zborovske zveze (Europa Cantat) ob podpori Evropske unije v okviru skupnega evropskega projekta »VOICE – Vision on Innovation for Choral Music in Europe« (Vizija o inovacijah pri zborovski glasbi v Evropi), pri katerem je sodelovalo 15 partnerjev iz 11 držav. Študijo je finančno podprl Evropski kulturni program.
Metoda raziskave je zajemala raziskovanje, zbiranje in sestavljanje obstoječih statističnih podatkov o skupinskem petju v vseh evropskih državah za pridobitev globalne slike o fenomenu »skupinskega petja« v Evropi ter pridobitev kvalitativnih podatkov o pevskih skupinah po Evropi s pomočjo spletnega vprašalnika – odgovori so prispevali informacije o umetniškem in organizacijskem stanju pevskih skupin.
Čeprav stari podatki niso bili vedno dobro primerljivi, omogočajo rezultati te »pilotne študije« veliko natančnejši vpogled v fenomen skupinskega petja kot prejšnja vrednotenja. Trud pri zbiranju podatkov se je obrestoval, tako da so zdaj na voljo primerljivi podatki o razširjenosti skupinskega petja v 21 državah.
Število pevcev v skupinah in število zasedb
Pridobljene številke zajemajo od 2,3 do 11 % nacionalnega prebivalstva, vključenega v skupinsko petje. Na podlagi teh številk in popravkov, ki jih je treba upoštevati v zvezi s številom prebivalstva v posamezni državi, smo lahko ugotovili, da je v Evropi v skupinsko petje vključenega v povprečju 4,5 % prebivalstva. To ustreza 22,5 milijonom pevcev v Evropski uniji (EU 28) in 37 milijonom na evropski celini, vključno z Rusijo. Te številke dajejo popolnoma nov pogled na pomen zborovskega petja v Evropi.
Na podlagi številk iz nacionalnih statistik in tistih, pridobljenih z našim spletnim vprašalnikom, lahko izhajamo iz tega, da je v EU 625.000 zborov oz. zasedb, na evropski celini pa 1 milijon zborov ali zasedb. Določili smo tudi povprečno število 36 pevcev na zasedbo. Vendar podatki kažejo, da je za tem povprečjem zelo različno dejansko stanje.
Foto: Europa Cantat XIX Pécs 2015
Foto: Europa Cantat XIX Pécs 2015
Foto: Europa Cantat XIX Pécs 2015
Demografski podatki o pevskih skupinah: spol in starost pevcev
Iz različnih virov lahko potrdimo, da moški pevci predstavljajo eno tretjino »Evrope, ki poje«. Lahko pa tudi potrdimo, da so statistično običajno del mešanega zbora, kjer so v manjšini, ali pa del moškega zbora. Pri mešanih zborih smo našli le malo takih, kjer bi prevladovali moški pevci.
Obstoječi podatki niso zadoščali, da bi lahko naredili zaključek za celo celino, iz razpoložljivih podatkov pa je bilo mogoče ugotoviti manjši upad pevske prakse v času aktivnega življenja (v času šolanja/študija in upokojitve). Razpoložljivi podatki so pokazali tudi na zelo različne vzorce v različnih državah. Enako kot v zgodovini petja v posamezni državi ima demografska struktura tudi pri petju ključno vlogo pri dojemanju dejanskega stanja v državi. V Nemčiji je npr. večja udeležba starejših generacij pri skupinskem petju povezana s tem, da se prebivalstvo na splošno stara. Rezultat je visok delež starejših v zasedbah, čeprav tudi mlajše generacije dosegajo visoko raven zborovske prakse.
V pričujočih študijah je povprečna starost pevcev v skupinskih zasedbah malo nižja kot pri svetovnem prebivalstvu, kar verjetno kaže na to, da so mladi pevci dobro zastopani in je to dober znak za razvoj te umetniške dejavnosti. Potrebno bi bilo opraviti obsežno raziskavo, da bi lahko naredili zaključke in primerjave za vso Evropo.
Rezultati spletnega vprašalnika
Spletni vprašalnik je izpolnilo več kot 4.000 zborov, vokalnih zasedb ali drugih pevskih skupin. Rezultati so nam pomagali izboljšati statistične analize v zvezi z demografskim dejanskim stanjem, velikostjo zasedb itd. Z vprašalnikom smo dobili tudi neprecenljiv vpogled v nekatere vidike notranjega delovanja pevskih skupin. Navajamo nekaj primerov:
– Približno 2/3 dirigentov je za svoje delo s skupinami, za generalke ali koncerte prejelo plačilo.
– Nekateri zbori so omogočili vpogled v letni proračun, ki je v povprečju znašal 7000 €. Vendar to ni dejansko ekonomsko stanje, saj so nekatere stroške pokrili neposredno pevci sami.
– Generalke potekajo v (splošnih in glasbenih) izobraževalnih ustanovah (39 %), verskih objektih (20 %) ali občinskih objektih (19 %) in trajajo v povprečju po 2 uri na teden.
– Večina zasedb uporablja mešanico tiskanih originalnih notnih zapisov in fotokopij, opažamo pa, da je tudi vedno več zasedb, ki uporabljajo le digitalne partiture (tudi v zborih, ki običajno pojejo »s papirja«, obstajajo posamezni pevci, ki uporabljajo digitalni notni zapis, vendar je bilo tukaj vprašanje postavljeno v zvezi z zasedbo kot celoto).
– S socialno dimenzijo (socialna integracija in socializacija) se ukvarja pribl. 90 % zborov, pri čemer navajajo, da želijo prispevati k socialni integraciji pevcev in pevk; četrtina zborov poskuša vključiti osebe s posebnimi potrebami. Ta rezultat kaže, da je skupinsko petje več kot oblika umetnosti, saj je tudi družbena dejavnost, ki ljudem omogoča, da čas in trud posvetijo skupnemu cilju, tako na individualni kot skupinski ravni. Iz tega lahko zaključimo, da je skupinsko petje uporabno orodje za socialno integracijo in vključitev.
Foto: Europa Cantat XIX Pécs 2015
Foto: Europa Cantat XIX Pécs 2015
Foto: Europa Cantat XIX Pécs 2015
Priporočila
Po tem prvem poskusu zbiranja in vrednotenja obstoječih podatkov lahko ugotovimo, da se s skupinskim petjem ukvarja približno 4,5 % prebivalstva. To, skupaj z drugimi rezultati, kaže, da je skupinsko petje pomembna kulturna dejavnost ter da sta bila njegova razširjenost in pomen v večini evropskih držav do zdaj podcenjena.
Prav ta rezultat bi moral opogumiti odgovorne za politiko in zastopnike interesov civilne družbe, da bi podprli in spodbujali skupinsko petje, ki po svoji naravi zajema umetniški in družbeni vidik in s katerim se ukvarja velik del evropskega prebivalstva. Rezultat bi moral spodbuditi tudi pevce in njihova združenja, da bi jasno spregovorili o svoji vlogi in pomenu na kulturno-političnem prizorišču.
Čeprav so rezultati spodbudni, pa ta pilotna študija jasno kaže tudi to, da je skupinsko petje v večini držav v smislu statističnega vrednotenja še vedno ‘neznana dežela’. To nepoznavanje statističnih podatkov – z nekaterimi izjemami – je ‘mrtvi kot’ na kulturnem področju na evropski in nacionalni ravni. S študijo Evropa poje želimo odpreti oči in začeti z bolj sistematičnimi statističnimi študijami o tem kulturnem fenomenu.
Predlagamo nekaj pristopov – eden od njih je vključitev posebnega sklopa vprašanj v Evrobarometrove ankete o kulturi, kar bi omogočilo generiranje primerjalnih podatkov za vso Evropo.
Tudi nacionalna zborovska združenja želimo spodbuditi, da bi se ukvarjala z zbiranjem podatkov, in sicer v obliki nacionalnih anket ali posebnih tržnih raziskav, da bi pridobili boljši vpogled v svoje ‘naravne ciljne skupine’ (obstoječe pevke in pevce, ki niso vključeni v zborovska združenja) in potencialni ‘trg’ za skupinsko petje (populacijo, ki bi jo lahko spodbudili k skupinskemu petju). Uporaba primerljivih podatkov v povezavi s strokovnim znanjem nacionalnih zborovskih združenj ter sodelovanje z drugimi kulturnimi ali znanstvenimi subjekti lahko zagotovi nadaljnji razvoj te oblike umetnosti, s čimer pridobijo tako pevci kot družba.
Zaključek in perspektive
Pilotna študija Evropa poje na nov način osvetljuje skupinsko petje v Evropi. V razmeroma kratkem času, z omejenimi sredstvi in zahvaljujoč izredni pomoči nacionalnih zborovskih združenj in kulturnih organizacij je timu uspelo pridobiti in zbrati obstoječe podatke v zvezi s fenomenom skupinskega petja ter jih sestaviti v prvi sklop.
Prelomna številka: 37 milijonov pevk in pevcev
Najpomembnejši rezultat projekta Evropa poje je ocena števila pevskih skupnosti na evropski celini. Do zdaj je bilo za evropsko celino število pevk in pevcev, ki pojejo v skupinah, ocenjeno na 20 milijonov. Zahvaljujoč zbranim podatkom pa je študija Evropa poje to število dvignila na 37 milijonov pevcev.
To povečanje ocenjenega števila zborovskih pevcev za 85 % je prelomnica za zasedbe, kulturne organizacije in predstavnike politike. Mar ne bi dejavnost, s katero se ukvarja 4,5 % prebivalstva naše celine ter ki še več ljudem omogoča razvedrilo in dostop do umetnosti, zaslužila več priznanja? Ter ali ni za pevke in pevce pomembno dejstvo, da pripadajo tako veliki družini, ki s številčnim občinstvom deli pozitivne vrednote, kot so sodelovanje, skupinska delovna disciplina, skrb za druge, grajenje skupnosti in soudeležba pri kulturnih delih?
V svetu, kjer postopoma na novo razmišljamo o tem, kakšna je vrednost individualizma, tekmovalnosti in potrošništva, nudi skupinsko petje časovno preizkušen model razvoja posameznika prek skupinske, nekomercialne dejavnosti, kjer je prostor za sodelovanje in ki temelji na vgrajenem zastonj glasbenem instrumentu, ki ga ima vsak: lasten glas.
Kot znak tega na novo prebujenega zanimanja je študija Evropa poje (vsaj za države, za katere imamo podatke) pokazala tudi, da ni res, da praksa skupinskega petja hitro upada, kot se bojijo nekateri, temveč pritegne več mladih odraslih, kot so prej mislili. Ta generacijska pomladitev vodi do razvoja v strukturi zborov in pevskih zasedb, in sicer v tem smislu, na kakšen način se pevci povezujejo v skupine – npr. pojav projektnih zborov, ki ga je treba še raziskati, in v katerih se pevci fleksibilno združujejo v neformalne mreže za posebni projekt ali koncert. V nasprotju z do zdaj prevladujočo predstavo o starejših zborih, ki pojejo iz kratkočasja, velja spoznanje, da je skupinsko petje živa oblika umetnosti, ki jo z navdušenjem sprejemajo mlade generacije, ki razvijajo lastne načine interakcije z vrstniki ter širšim občinstvom.
»Kako lahko petje pripada vsem?« se je glasilo vodilo velike konference o pevski in glasbeni vzgoji v okviru projekta VOICE leta 2014. Študija Evropa poje kaže pot, ki je pred nami. Študija potrjuje, da je skupinsko petje – enako kot večina drugih kulturnih dejavnosti – nadpovprečno zastopano v delu evropskega prebivalstva, ki je imelo možnost visoke izobrazbe. Podatki pa kažejo tudi, da je vključitev v skupinsko petje v otroštvu pomemben impulz za vseživljenjsko petje. Številne znanstvene študije kažejo, da je stik s skupinskim petjem v zgodnjem otroštvu uspešno vzgojno sredstvo, ki velikokrat da akademske rezultate, ne glede na socialno ali kulturno poreklo.
Na žalost veliko šolskih sistemov ne izvaja te gospodarne, znanstveno dokazano koristne dejavnosti za vse otroke v osnovnih šolah. Skupinsko petje je verjetno ena najboljših naložb za narod, saj pri mladih generacijah spodbuja vrednote, kot so samozaupanje, skupno razmišljanje in umetnost poslušanja.
Foto: Europa Cantat XIX Pécs 2015
Foto: Europa Cantat XIX Pécs 2015
Foto: Europa Cantat XIX Pécs 2015
Pilotna študija za utiranje poti
Rezultati prvega vloženega truda se obrestujejo, vendar kot pri vsakem znanstvenem podvigu tudi tukaj nastane želja po poglobitvi – odprlo se je vsaj toliko novih vprašanj, kot smo dobili odgovorov, sektor za kulturo pa je postavljen pred nove izzive. Prvi znanstveni izziv je povezan z dejstvom, da se je bilo treba pri študiji Evropa poje zanesti na podatke, ki so jih dali drugi in so bili v skladu z njihovimi znanstvenimi usmeritvami. Uporabljene metode, zastavljena vprašanja in iskani vzorci so se razlikovali od vira do vira, od države do države. Posledica tega je, da je pri večini obravnavanih zadev primerjava zelo težka. Izhajajoč iz statusa quo »tabule rase« (nepopisanega lista) smo si dovolili nekaj predvidevanj in domnev, pri čemer smo se zavedali omejitev prvotnega nabora podatkov.
Zdaj ko smo pri študiji Evropa poje izbrskali in obdelali obstoječe podatke ter ugotovili, kakšne so omejitve, bi bilo mogoče in potrebno narediti celovito raziskavo, da bi pridobili primerjalne podatke za vso Evropo. Za dosego tega cilja bi bilo treba uporabiti različne metode, pri politikih in evropskih podjetjih pa spodbuditi večje razumevanje za dejavnost, ob kateri se v povprečju po 2 uri na teden zbira 4,5 % prebivalstva (tukaj govorimo o več kot 3 milijardah (3.000.000.000) ur skupinskega petja v Evropi na leto).
Spodbujanje EU, da bi upoštevala skupinsko petje
Prvi ukrep bi bil postavitev ciljanih vprašanj v Evrobarometrove raziskave o kulturi, ki jih Evropska komisija redno naroča. Postavitev enega ali več vprašanj o skupinskem petju bi omogočila obsežnejše razumevanje fenomena na individualni in kolektivni ravni ter pokazala, kako je ta fenomen v različnih državah EU povezan z demografijo, načrtovanjem izobraževanja, življenjskim standardom, drugimi kulturnimi dejavnostmi, vrednotami itd. Kot neposredni rezultat študije Evropa poje se namerava Evropska zborovska zveza – Europa Cantat na tem področju povezati z Evropsko komisijo.
Foto: Europa Cantat XIX Pécs 2015
Foto: Europa Cantat XIX Pécs 2015
Foto: Europa Cantat XIX Pécs 2015
Spodbujanje zainteresiranih strani, da zagotavljajo in uporabljajo boljše podatke
Drugi ukrep bi bil spodbujanje kulturnih organizacij, da bi zagotavljale primerjalne nacionalne podatke brez previsokih stroškov. Pri tem bi bilo treba uporabiti vsaj en sklop standardiziranih vprašanj, ki bi bil osnova za pridobitev primerljivih podatkov po Evropi. Preverili smo uporabnost komercialne študije o raziskavi trga v Sloveniji (kjer je naš spletni obrazec prinesel uspeh) in Romuniji (kjer ni bilo uporabnih podatkov) in uspeli smo pridobiti pomembne informacije z investicijo v vrednosti manj kot 1000 € na državo.
Za nacionalna združenja bi bilo čudovito, če bi bolje poznala potencialno občinstvo. Ugotovili bi, kako reprezentativni so, tako da bi primerjali strukturo svojih članov z aktualno populacijo pevcev, ki pojejo v skupinah, v svoji državi ter storitve in komunikacijo ustrezno prilagodili, da bi bolje služili pevski skupnosti. Lahko bi poskusili analizirati tudi tiste, ki niso del občinstva (npr. prebivalstvo, ki ne poje), in tako razvili nove metode, politike in aktivnosti, da bi dosegli teh 95 % prebivalstva in ‘potencialnih pevcev’, ki bi lahko imeli korist od skupinskega petja. Skupinski sklop standardiziranih vprašanj za celotno Evropo bi omogočil mednarodne primerjave in skupni način obdelave dobljenih rezultatov. Združenja želimo spodbuditi, naj stopijo v stik z nami, da se pogovorimo o teh možnostih.
Pogled v prihodnost: Tržna raziskava o zborovskem petju
Vemo, da je skupinsko petje učinkovito sredstvo za socialno integracijo, osebni in strokovni razvoj ter za dostop do drugih oblik umetnosti, sredstvo, ki ga je mogoče vključiti v družbo z razmeroma nizkimi stroški v smislu infrastrukture in naložb. Zato je zaželeno, da se število aktivnih pevcev v Evropi poveča. Štetje in opis dejavnosti obstoječih pevcev in zasedb je šele prvi korak na poti do strategije, katere cilj je promovirati skupinsko petje med širšim (aktivnim) občinstvom.
Boljše razumevanje obstoječih aktivnih pevcev je predpogoj za kakršnokoli pomembno strategijo, s katero bi skupinsko petje v večjem obsegu doseglo svoje “naravno” ciljno občinstvo. Če npr. vemo, da v primerjavi s povprečjem poje več moških z univerzitetno izobrazbo iz srednje velikih mest, se lahko oz. bi se morali poskusiti približati taki ciljni skupini, za katero je verjetneje, da se vključi med aktivne pevce. Seveda ni dovolj, če se približamo le svoji »naravni« ciljni skupini. Zborovski svet že od nekdaj eksperimentira z novimi pristopi in inovativnimi idejami, da bi pridobil novo občinstvo, kot npr. v okviru projekta VOICE.
Ugotoviti moramo, zakaj 95 % prebivalstva ni vključenega v skupinsko petje, kakšni so njihovi razlogi, da ne pojejo. Njihove razloge pa moramo sprejeti (enako kot zbiratelji znamk ali amaterski nogometaši razumejo, da to ni hobi za vsakogar). S skrbnim raziskovanjem razlogov, zakaj nekdo ne poje, bi lahko dobili odgovore na to, kako bi lahko prebudili potrebo po petju oz. zanimanje za petje. Na kratko, potrebna je neke vrste raziskava trga o skupinskem petju, ki bi združenjem omogočila, da bi na podlagi ocene potreb in pričakovanj tistih, ki ne pojejo, razvili nove dejavnosti ter nove pristope.
Foto: Europa Cantat XIX Pécs 2015
Foto: Europa Cantat XIX Pécs 2015
