Konec prejšnjega tedna smo imeli priložnost in čast v Sloveniji gostiti Evropski komorni zbor TENSO. V Kopru je zbor nastopil v stolnici Marijinega vnebovzetja v koncertnem ciklu Simfonic voices, ki ga organizira APZ Univerze na Primorskem, v ljubljanski Cerkvi sv. Jakoba pa so bili gostje Imaga Sloveniae – Podobe Slovenije. Zbor je nastopil pod taktirko latvijskega dirigenta Kasparsa Putniņša, sicer šefa dirigenta Latvijskega radijskega zbora in Komornega zbora Estonske filharmonije, ki je obenem idejni vodja Komornega zbora TENSO.
Zbor eden od treh izobraževalnih projektov mednarodne zveze
Zveza TENSO se je rodila pred štirinajstimi leti na Nizozemskem z namenom združiti evropske profesionalne zbore, da bi tako laže sodelovali, poglabljali in razvijali repertoar, organizirali izobraževanja in povezovanja mladih skladateljev, dirigentov in pevcev ter prirejali festivale, katerih prvi namen je spodbujanje in promocija nove zborovske literature. Francoskemu Komornemu zboru Accentus, Latvijskemu radijskemu zboru, Nizozemskemu komornemu zboru in Komornemu zboru RIAS so se z leti pridružili še drugi. Danes zveza šteje kar 19 članic, med njimi je tudi Zbor Slovenske filharmonije, ki je v družbo uglednih pristopil lansko leto.
Pred petimi leti se je v okviru organizacije ustanovil projektni zbor TENSO Europe Chamber Choir, ki je eden od treh izobraževalnih projektov zveze. Štiriindvajsetim mladim pevcem, ki načrtujejo profesionalno kariero zborovskega pevca, ponuja možnost izobraževanja in koncertiranja v okviru poletne pevske šole (doslej so v njem sodelovali tudi štirje slovenski pevci: leta 2014 tenorist Martin Logar in basist Matija Bizjan, 2015 tenorist Martin Logar in basist Peter Dolinšek, 2016 tenorist Jaka Škapin). Letos je zbor gostila Glasbena mladina Hrvaške, in sicer v prelepem malem mestu umetnikov, istrskem Grožnjanu, ki je pevcem ponudilo kar se da ugodne pogoje za delo, za skupinske in individualne lekcije ter dodatne aktivnosti v obliki joge, gibalnih in gledaliških vaj ter tehnik, pri čemer dirigentu Kasparsu Putniņšu pomagajo še drugi učitelji oziroma mentorji. Nadvse pomembno je tudi druženje mladih in izmenjava izkušenj, ob koncu pa še premierni nastop v znamenitem grožnjanskem Kaštelu.
O programu
Za uvod Nystedtova priredba Bachove Komm süsser Tod, zatem Mendelssohnova Richte mich, Gott, pa dva Brahmsova moteta iz opusa 74, zahtevna Poulencova maša Messe en sol majeur v G-duru ter štiri dela sodobnih avtorjev – izredno zanimiva, a zahtevna promocija baltskih avtorjev. O vsebini zborovega nastopa, o tem, kako je nastajal in se dograjeval, smo se pogovarjali z dirigentom Kasparsom Putniņšem:
Izbirali ste med zahtevno zborovsko literaturo, kot da ste želeli pokazati, da gre za bodoče profesionalce, ki ne smejo poznati ovir; vsi so namreč pevsko izobraženi, nekateri sicer še študentje, nekateri so poleg solopetja študirali tudi dirigiranje ali kako drugo glasbeno smer.
»Ko sem pripravljal program koncerta, nisem imel prvenstveno v mislih koncepta, teme oziroma vsebine, bolj sem razmišljal o tem, kaj je primerno za delavnico, kaj naj se iz nekega dela naučimo, torej, in to v samo desetih dneh. Seveda mora program imeti primerno obliko, dela morajo dobro zveneti skupaj, si morajo kontrastirati oziroma se dopolnjevati. Teh kombinacij ne bi naredil s svojimi profesionalnimi zbori, tam veljajo druge zakonitosti. Pa še nekaj: veliko, vsaj polovica pevcev je vsako leto novih, zato menim, da program vendarle ne sme biti pretežak. Proces selekcije je sicer strog, sprejmemo samo šest pevcev na posamezen glas, pa vseeno, do samega začetka dela z njimi ne vem povsem natančno, kaj sem pravzaprav dobil.
V programu je praviloma nekaj stare glasbe, vedno izberem kako veliko delo 19. stoletja, vedno je nekaj sodobne glasbe, no, letos je te nekaj več kot običajno. Eno od skladb je prispeval romunski skladatelj Sebastian Androne, ki študira v Parizu, ki se je pred leti udeležil tečaja TENSO za mlade skladatelje. Za skladbo Fearful darkness je dobil naročilo, pred leti jo je izvedel zbor iz Marseilla, zdaj ga je nekoliko predelal za večji ansambel. Tatjana Kozlova-Johannes je estonska skladateljica, z njo sem že večkrat sodeloval, saj vodim poleg latvijskega tudi estonski profesionalni zbor v Talinu. Skladbo To my End and to its End sem pri njej naročil pred dobrim letom. Uporabila je sufijsko besedilo libanonskega poeta.
Petēris Vasks in Veljo Tormis sta v baltskih deželah zelo pomembna in cenjena ustvarjalca. Tormis, ki je preminil lansko leto, je napisal več kot 500 zborovskih del. S skladbo Jaani hobu sem se želel pokloniti njegovi osebnosti in njegovemu čudovitemu delu za zbore, čeprav vem, da je vsepovsod po svetu, vključno z daljnim Vzhodom, na primer Japonsko, ali Severno Ameriko, njegova glasba veliko izvajana in zelo cenjena. Zelo je bil povezan z estonsko glasbeno tradicijo, res se je poistovetil s to lepo glasbeno zapuščino. Petēris Vasks pa je najpomembnejši živeči latvijski skladatelj. Počutim se kot ambasador naše kulture, vedno jo poskušam promovirati po svetu, pa čeprav je glasbeni delež moje dežele sorazmerno majhen.«
Vse ostale skladbe so del velikega, tehtnega klasičnega zborovskega repertoarja, verjetno ste imeli posebne razloge, da ste izbrali prav te.
»Poulencova maša mi je zelo pri srcu, letos sem jo želel sopostaviti z velikim Brahmsom. Tudi Mendelssohn ima nekaj te veličine. Poulencovo delo je tipično francosko in je dalo programu svoj pečat.«
V Kopru smo bili nad nastopom Evropskega komornega zbora TENSO navdušeni, poleg natančne, glasovno zlite in poglobljene izvedbe ni manjkala niti mladostna sproščenost in radoživost, nenazadnje je prav to tisto, kar da koncertni izvedbi piko na i. Bržkone je tudi ljubljanski koncert zapustil podoben vtis.
Letošnji Festival TENSO bo obeležil stoletnico soške fronte
Veseli nas, da bomo čez dober mesec v Sloveniji zboru lahko prisluhnili še enkrat. Med 21. in 24. septembrom bo namreč prav Slovenija gostiteljica Festivala TENSO 2017. Uglašen bo na temo prve svetovne vojne, pod naslovom Zbogom orožje, pozdravljena pesem se bo odvijal v Novi Gorici in njeni okolici, na Sveti gori, na Kostanjevici nad Novo Gorico, v Logu pod Mangartom, Kobaridu, Tolminu, na Prevalu nad Novo Gorico, na Sabotinu, v Doberdobu, v Svetem pri Komnu in italijanski Gorici, tam kjer je prva svetovna vojna pustila neizbrisne sledove. Kot se je izrazila Veronika Brvar, umetniška vodja letošnjega festivala: »Festival TENSO želi obuditi spomin na tragične dogodke, hkrati pa poudariti pomen poezije in glasbe za obstoj in kulturno rast narodne zavesti ter pripadnosti humanističnim vrednotam.«
Na festivalu bodo nastopili Zbor Slovenske filharmonije z dirigentko Martino Batič, Latvijski radijski zbor pod vodstvom Sigvardsa Klave, Zbor Hrvaške Radiotelevizije, ki ga vodi Tomislav Fačini, in Evropski komorni zbor TENSO, tokrat pod vodstvom Sigvardsa Kļave. Na festivalu bo kot ambasadorka projekta sodelovala naša ugledna sopranistka Bernarda Fink, nastopili pa bodo še Komorni zbor DEKOR s Petro Grassi in vrsta lokalnih amaterskih zborov z obeh strani nekdanje državne meje. »Srčni pevci bodo na festivalu s petjem ljudskih pesmi ter izbranim sporedom slovenskih in italijanskih skladateljev obeležili stoletnico soške fronte, hkrati pa podčrtali povezanost skupnosti, zavezane svojemu izročilu in humanističnim vrednotam,« še dodaja avtorica projekta, ki je v program uvrstila tudi razstavo, okroglo mizo, mednarodni simpozij z naslovom Glasba in kultura v veliki vojni ter skladateljsko delavnico TENSO, ki jo bodo vodili ugledni evropski skladatelji, med njimi tržaški ustvarjalec Fabio Nieder.