Prevalje že dolga leta veljajo za kulturno mesto. Glasbeni abonmaji, zborovski festivali ljudske pesmi so le nadgradnja močne ljubiteljske podstati, sad bogate kulturne tradicije kraja. Lani oktobra so jih s pesmijo obiskali pevci iz žebljarskih Borovelj v Rožu, Slovenj Gradca, Mirna pri Gorici, Kopra in Trsta. Tokrat še posebej z rožansko pesmijo, leto poprej je bila to pesem Ziljanov.
Ljudska pesem doživlja na koncertnem odru svoj preporod. Vse bolj postaja iskana in hvaležna snov skladateljem in zborom v njihovih koncertnih programih. Tako so se v KD Mohorjan v letu 2009 odločili, da v slovensko zborovsko dogajanje umestijo novo obliko pevskega življenja, ki bo posvečena slovenski ljudski pesmi in tudi ljudski pesmi drugih narodov. Za mesto z bogato glasbeno tradicijo in zborovsko dejavnostjo, od koder izhaja številen rod akademsko izobraženih glasbenikov, festival predstavlja promocijo občine in rast domačih glasbenih skupin ob sodelovanju in izmenjavah z gostujočimi ansambli.
Odvija se vsako leto oktobra, nanj so povabljeni zbori – tudi iz zamejskih pokrajin –, ki gojijo kakovostno petje in imajo ljudske pesmi v svojih rednih programih, sčasoma pa naj bi prerastel v mednarodni dogodek. Ob festivalskih koncertih se odvijajo tudi druge dejavnosti – strokovna predavanja, naročanje novih skladb, izdajanje zborovske literature, pa tudi druženje, spoznavanje kulturnega okolja.
Na petih festivalih nastopili zbori z vse Slovenije in zamejstva
Doslej se je festivala udeležilo 28 zborov iz Prevalj, Maribora, Ljutomera, Velenja, Metlike, Ajdovščine, Dobrova v Goriških brdih, Kopra, Slovenj Gradca, Ljubljane, Šentprimoža v Podjuni, Celovca, Pliberka, Borovelj, Monoštra, Doberdoba, Mirna in Trsta. Večina teh zborov je prvič gostovala na Koroškem, predstavljali pa so pesmi svojih pokrajin in druge ljudske pesmi.
4. Zborovski festival ljudske pesmi Prevalje, 2012
Foto: Uroš Grabner
Zadnji dve leti je festival posvečen določeni pokrajini. Na zadnjem, petem festivalu je bila tako osrednja pozornost namenjena rožanski ljudski pesmi. Udeležili so se ga Vokalna skupina Chorus ’97 iz Mirna pri Gorici (zb. Laura Winkler Klanjšček), Komorni zbor Carinthia Cantat iz Slovenj Gradca (zb. Tone Gašper), MePZ Obala Koper (zb. Sebastjan Vrhovnik), zamejske zbore pa sta tokrat zastopala Komorni zbor SPD iz Borovelj v Rožu (zb. Roman Verdel) in zbor Jacobus Gallus iz Trsta (zb. Marko Sancin). Vsak zbor je predstavil ljudsko pesem iz Roža in tudi druge priredbe slovenskih ljudskih.
Ob koncertih tudi predavanja, naročanje novitet in spoznavanje kulturnega okolja
Zborom, ki prihajajo na Koroško, pa domačini želijo ponuditi tudi nekaj več kot samo pevski večer – predstaviti del koroške kulturne dediščine, krajino, kulturne spomenike in kulturnike. Tako vsako leto popeljejo zbore v Prežihove Kotlje, na ogled ravenskega gradu, v katerem je Koroška osrednja knjižnica Dr. Franca Sušnika z mnogimi dragocenostmi, na ogled Prevalj z orisom kulturnega življenja in predstavitvijo mnogih kulturnikov, umetnikov (od tod izhaja sedem skladateljev: akademik Lojze Lebič, Luka Kramolc, dr. Metod Milač, France Lampret, duhovnik Ludvik Viternik, Lovro Horvat in Albin Krajnc), v Šentanel nad Prevaljami (rojstno vas Luke Kramolca, kjer je živel in ustvarjal tudi F. K. Meško), nekatere zbore tudi v opuščeni rudnik svinca in cinka v Mežici.
Največja pozornost obfestivalskega dogajanja pa velja glasbenim vsebinam. V okviru festivala potekajo predavanja etnomuzikologov (2011: dr. Urša Šivic in dr. Bertej Logar), nastopi pevcev ljudskih pesmi (2011: Ljoba Jenče), predstavitev zborovskih izdaj (2013: zbirka Eno pesem pojmo mi – koroške ljudske pesmi Luke Kramolca; zbirka Rožanske ljudske pesmi) in pogovori s skladatelji (2012: Skladatelj in ljudska pesem; sodelovali so akademik Lojze Lebič, Janez Močnik, Hilarij Lavrenčič, Mojca Prus, Katarina Pustinek Rakar; pogovor je vodil Jožko Kert). Mohorjani so tudi pobudniki za nove zborovske skladbe. Na festivalu leta 2012 smo tako slišali nekatere krstne izvedbe ziljskih ljudskih pesmi, ki jih je zložilo osem skladateljev: akademik Lojze Lebič, Janez Močnik, Andrej Misson, Hilarij Lavrenčič, Egi Gašperšič, Mojca Prus, Katarina Pustinek Rakar in Edi Oraže. 28 novih skladb je izšlo v notni zbirki Kako kratek je ta čas – ljudske pesmi iz Ziljske doline za mešane, ženske in moške zbore.
Skladatelji na 4. Zborovskem festivalu ljudske pesmi Prevalje, 2012
Foto: Uroš Grabner
Zadovoljni odzivi nastopajočih in poslušalcev
Pevci, zborovodje in poslušalci radi pohvalijo tako zamisel kot izvedbo festivala in tudi sami prispevajo vsebinske predloge. Zbori odhajajo s Prevalj z lepimi vtisi in doživetji. To, da festival ni tekmovalnega značaja, se je izkazalo za pozitivno, saj so nastopi zborov tako bolj sproščeni. Velikega pomena je druženje med zbori, spoznavanje pevcev, spletajo se nova prijateljstva, srečujejo se z novo zborovsko literaturo. Slovenska ljudska pesem je pravi narodov zaklad, ki omogoča mnogotera lepa doživetja in nova spoznanja. Lepo priznanje za organizatorje pa je tudi, da je prevaljski festival objavljen v reviji International Choral Bulletin Svetovne zborovske zveze IFCM. Vse to potrjuje, da je program dobro zastavljen. Slovenska ljudska pesem povezuje pevce, poslušalce, skladatelje in zborovodje v širok krog srčnih ljudi.
4. Zborovski festival ljudske pesmi Prevalje, 2012
Foto: Uroš Grabner
