Čudovita Baročna dvorana Radovljiške graščine bo to soboto postala prizorišče že 33. Festivala Radovljica, najstarejšega slovenskega festivala stare glasbe, ki vse od prve izvedbe leta 1982 poteka vsako leto v avgustu in vedno znova navduši s kakovostnim ter raznovrstnim programom. Kultura, glasba in zgodovina se prepletajo v historičnem ambientu starega mesta. Letošnji festival bo potekal med 8. in 23. avgustom. Najodličnejši, skrbno izbrani glasbeniki z vsega sveta bodo na tradicionalnih lokacijah v Radovljici in Velesovem na desetih koncertih izvajali instrumentalno in vokalno glasbo iz obdobja od 8. do 19. stoletja, ljudsko glasbo in sodobne rekonstrukcije antičnih, srednjeveških in renesančnih tradicij. V okviru festivala bosta potekali tudi dve delavnici za pevce, na vse koncerte pa bo vozil brezplačni festivalski avtobus iz Ljubljane in Kranja.
Prav tako kot brežiški festival je tudi Festival Radovljica član Evropske mreže za staro glasbo REMA, kar dokazuje njegov mednarodni ugled. Dodana vrednost festivalskih dogodkov je nedvomno ambient, saj tako mestna arhitektura kot Radovljiška graščina z Baročno dvorano in preddverjem sovpadata z zgodovinskimi instrumenti in staro glasbo. Prvotno so bili vsi koncerti v Radovljici, poleg graščine še v cerkvi sv. Petra, v zadnjih letih pa festival, čigar umetniški vodja je Domen Marinčič, gostuje tudi v cerkvi Marijinega oznanjenja v Velesovem pri Cerkljah.
Otvoritveni koncert posvečen ameriški glasbi kvekerjev in shakerjev
Letošnja otvoritev festivala bo pripadla ansamblu Phoenix Munich. V soboto 8. avgusta nas bo mednarodni vokalno-instrumentalni sestav (v zasedbi sopran, mezzosopran, tenor, boben, bas, kitara, flavta, violina in ameriški cerkveni bas) popeljal med pesmi kvekerjev in shakerjev ter predstavil ameriško glasbo od 1770 do 1870, od Deklaracije neodvisnosti do konca ameriške državljanske vojne. Spored koncerta z naslovom Rose of Sharon je poimenovan po odlomku iz Visoke pesmi, ki ga je uglasbil oče ameriške zborovske glasbe William Billings. V njegovem času so se po vsej Novi Angliji razširile pevske šole in odločilno prispevale k razvoju neodvisne glasbene tradicije v Ameriki.
Ensemble Phoenix Munich bo na Festivalu Radovljica nastopil v soboto 8. avgusta.
Foto: Ivan Maly
Trije srednjeveški tenoristi v odkrivanju pozabljenega repertoarja 12. in 13. stoletja
Čez teden dni bomo lahko prisluhnili glasbi in poeziji 13. stoletja v izvedbi britanskega tenorskega tria The Three Medieval Tenors. Christopher O’Gorman, John Potter in Rogers Covey-Crump (slednja dva sta dolgoletna člana znamenite skupine The Hilliard Ensemble) so začeli sodelovati v sklopu raziskovalnega projekta Univerze v Southamptonu. Debitirali so leta 2012 na Festivalu stare glasbe v Yorku in odtlej posneli tri zgoščenke za založbo Hyperion. Raziskujejo in širijo repertoar 12. in 13. stoletja, ko so začeli nastajati prvi skladnejši repertoarji večglasne glasbe.
Drugače kakor motet in organum se conductus ni opiral na že obstoječa besedila ali melodije in je veljal za najpomembnejšo obliko, ki je združevala poezijo in glasbo. Trije srednjeveški tenoristi že več let sodelujejo v obsežnem raziskovalnem projektu in odkrivajo doslej neznane izvajalske zakonitosti in ekspresivne retorične procese tega skoraj pozabljenega repertoarja. V cerkvi sv. Petra v Radovljici bodo v četrtek 13. avgusta izvedli spored z naslovom Conductus – pozabljena srednjeveška pesem, ki ga bo spremljala filmska projekcija Michaela Lyncha.
Dan pozneje bo pod njihovim vodstvom potekala delavnica o conductusu za pevce in vokalne ansamble, namenjena tako šolanim kakor ljubiteljskim pevcem. Pomagala bo razumeti, kako so nastale tovrstne latinske pesmi in kako jih je mogoče izvajati. Poudarek praktičnega dela s tremi tenoristi bo na najpomembnejših izvajalskih elementih, kot sta intonacija in ansambelsko petje, pokazalo pa bo tudi, kako lahko sami ustvarimo solistični conductus.
Trem srednjeveškim tenoristom lahko prisluhnemo v četrtek 13. avgusta.
Foto: Paul Arthur
Moteti Jacobusa Handla – Gallusa in delavnica z baročno sopranistko Marío Christino Kiehr
Vokalni ansambel za srednjeveško in renesančno glasbo Musica Nova se bo predstavil v nedeljo 16. avgusta. Ta osemčlanska francoska zasedba se že več let posveča tudi glasbi našega največjega renesančnega skladatelja Jacobusa Handla – Gallusa. Gallus je kljub kratkemu življenju zapustil približno petsto skladb in jih kar tri četrtine izdal v svoji zbirki motetov Opus musicum, kjer jih je uredil glede na potrebe cerkvenega leta. Na koncertu v cerkvi sv. Petra v Radovljici bomo slišali izbor adventnih, postnih in velikonočnih motetov.
Musica Nova, Francija, bo Gallusove motete predstavila v nedeljo 16. avgusta.
Foto: Michel Joly
Pevci in vokalni ansambli pa bodo lahko na svoj račun prišli še na eni delavnici, tokrat z argentinsko-švicarsko sopranistko Marío Cristino Kiehr, eno najbolj znanih izvajalk baročne glasbe. Poleg koncerta v četrtek 20. avgusta, naslovljenega Neapelj in Benetke, z italijanskimi komornimi kantatami, glasbeno obliko iz druge polovice 17. in začetka 18. stoletja, bo v petek 21. avgusta v Radovljiški graščini izvedla enodnevno delavnico za vse, ki jih zanima renesančna in baročna glasba.
Na Festivalu se bodo poleg omenjenih umetnikov predstavili še nekateri vokalno-instrumentalni ansambli: Volk Folk – Slovenija (glas, violina, oprekelj, harmonika, kontrabas) – družinski godčevski trio z repertoarjem slovenske ljudske glasbe po izročilu notranjskih pevcev in godcev, ansambel Le Miroir de Musique – Francija, Italija, Nemčija (tenor, kitara, viella, lira z lokom, lira da braccio, giterne, lutnja) – z liričnim petjem besedil od Homerjeve Iliade do Polizianove Pripovedi o Orfeju, zaključni koncert pa bo izvedla tričlanska zasedba Sequentia – Francija (glas, harfa, flavta, cithara) – s programom Odmevi iz Karolinških palač (8.–10. stoletje), v katerem Benjamin Bagby raziskuje glasbeni svet karolinške dinastije, predvsem Karla Velikega. Besedila na tem koncertu bodo predvajana tudi s slovenskimi nadnapisi.
