Koncertni zbor Carmina Slovenica je pod vodstvom Karmine Šilec v oktobrskem predprazničnem času mariborskemu poslušalstvu postregel s tematsko zaokroženim glasbenim večerom, poimenovanim Èlègance à la française oziroma Eleganca po francosko. Projekt, ki v podnaslovu razgrinja svoj namen – Odkritje in ponovno odkritje –, so izvajalke predstavile že v mesecu avgustu na festivalu Choralies v Franciji, tokrat pa je doživel slovensko premiero pod restavriranimi poznobaročnimi oboki Cerkve Marijinega vnebovzetja Minoritskega samostana na Lentu.
Kot je bilo zapisano v programskem listu, je Èlègance à la française »zbir del francoske vokalne glasbe, izbor mojstrovin za ženske zbore, prava glasbena odisejada skozi čas«, z izvedbo pa so poustvarjalke razkrile tančice tako manj znanih kot najbolj znamenitih melodij zborovske literature.
Carmina Slovenica nas je v večer francoske elegance vpeljala z dvema troglasnima a cappella skladbama za ženski zbor – La berceuse du petit zébu (Zazibalka majhnemu zebuju) Jacquesa Iberta in La grenouille qui veut se faire (Žaba, ki si želi postati velika kot vol) Rogerja Calmela, kjer so pevke že ob uvodnih taktih razkrile svojo široko paleto glasovnih zmožnosti.
Kot osrednje delo koncerta je zazvenela satirična alegorična pesnitev Roman de Fauvel, katere glasba in besedila so nastala v obdobju ars nove. Zgodba ambicioznega neumnega konja oziroma osla z imenom Fauvel, ki v prenesenem pomenu oporeka visoki francoski družbi tedanjega časa, je s kompozicijskega vidika za takratno obdobje izredno raznoliko delo, saj prepleta motete, conductuse, balade, sekvence in velikodušen izbor drugih glasbenih oblik pa tudi vlogo pripovedovalca. Medsebojno izmenjavanje govorjene in péte besede je delo povezalo v izrazno zanimivem in vedrem značaju.
Da je Carmina Slovenica skrbno izbran sestav nadarjenih in vsestranskih umetnic, dokazuje samostojnost in suverenost teh mladih virtuozinj, saj je lahko dirigentka Karmina Šilec brez kakršnihkoli težav črpala bodisi pevske bodisi recitatorske solistične interpretinje znotraj lastnega vokalnega korpusa. Kot pevske solistke so se predstavile Jasmina Črnčič, Ana Studen, Eva Germ, Saša Borec, Mojca Borko, Nika Pečovnik in Anja Gostenčnik, v vlogi pripovedovalk pa so se zvrstile Neža Borkovič, Ajša Mara Kacjan in še posebej dramaturško izdatna Eva Germ.
Sledile so skladbe prominentnih francoskih skladateljskih imen, kot so Hector Berlioz, Ernest Chausson, Maurice Duruflé, Gabriel Fauré in Francis Poulenc. Enega najinovativnejših skladateljev zgodnjega romantičnega obdobja, Hectorja Berlioza, smo tokrat spoznali v preprosti romantični baladi La mort D’Ophélie (Smrt Ofelije), katere besedilo je zasnovano na Gertrudinem opisovanju Ofelijene utopitve v Shakespearovi tragediji Hamlet. Skladba, vzeta iz tristavčnega glasbenega dela Tristia (lat. Žalostinke), v izvirni verziji napisana za sopran in orkester, je tokrat zaživela v priredbi za ženski zbor in klavir (pianistka Tatjana Dvoršak). V podobni maniri in zasedbi je zbor izvedel še izvleček lirične drame Hélène Ernesta Chaussona.
Od začetnih srednjeveških satiričnih napevov, romantičnih balad 19. stoletja in posvetnih skladb 20. stoletja je Carmina Slovenica v zaključku večera prešla v nasprotje mistične poduhovljenosti in religioznosti. Koncert je izzvenel z znanimi deli francoske sakralne glasbe, z uglasbeno katoliško molitvijo iz 4. stoletja Tota pulchra es (Vsa lepa si) Mauricea Durufléja, Fauréjevo štiristavčno Messe Basse (Malo mašo) za ženski zbor, soliste (Jasmina Črnčič, Ana Sandrin, Saša Borec) in orgle (Jasna Drobne) ter Poulencovo Litanies à Vierge Noire: Notre-Dame de Roc-Amadour (Litanije Črni Devici: Naši gospe iz Rocamadourja), v kateri je skladatelj opazno vlogo namenil instrumentu (klasične orgle so tokrat nadomestile elektronske), ki spremlja meditativni zborovski diskurz s številnimi dramatičnimi disonancami.
Poulencova kompozicija je zaključila celovito popotovanje francoske lirike skozi čas, katere cilj je zadovoljiti s preprosto in elegantno melodično estetiko ter prinašati poslušalstvu emocionalni in intelektualni užitek. Čeprav se je pred nami razgrinjala pahljača mladih obrazov, je Carmina Slovenica, predvsem v začetnem delu koncerta, pokazala izjemno zvočno zrelost in jakost, ki sta se homogeno razlegali po prostoru. Pogrešali smo le podrobnejši programski list, ki bi poslušalstvo vpeljal v lažje razumevanje besedil, značilnosti izbranih del in spoznavanje francoske umetnosti, na ta način pa nadgradil očarljiv dogodek, ki smo mu bili priča v štajerski prestolnici.
Zbor se je občinstvu polne minoritske cerkve zahvalil z izvedbo Bogorodice devo Sergeja Rahmaninova, stavka iz Vsenočnega bdenja, enega največjih zakladov ruske pravoslavne glasbe, ter Habetovo priredbo Robežnikove popevke Orion. S tem izborom so se izvajalke etnografsko in stilno sicer oddaljile od primarno začrtane glasbeno-programske usmeritve, a med poslušalstvom je še vedno močno odzvanjal smiselno oblikovan koncept francoskega glasbenega šarma.
Kljub temu da vokalna institucija Carmina Slovenica slovi po mogočnih glasbeno-gledaliških projektih, njihovo temeljno udejstvovanje še vedno sloni na koncertnih izvedbah. V mesecu januarju se bodo v takšni primarni zborovski obleki predstavile tudi izven domačega okolja, in sicer s sakralno glasbo Invokacije v italijanski Gorici in z balkanskimi etnoimprovizacijami Balkanika v ljubljanski Drami. Upamo, da bodo v prestolnico kmalu pripeljale tudi pridih Elegance po francosko, kjer se v simbiozi glasbe in življenjskih zgodb odkriva pravi umetnostni eklekticizem.
