Glasbena matica Ljubljana že od svojih začetkov delovanja daje velik poudarek zborovskemu petju in izvajanju obsežnejših vokalno-instrumentalnih del in to poslanstvo se je odločila ponovno oživiti. Že ustanovitelj, Matej Hubad, je izoblikoval oratorijski zbor in Glasbena matica je bila prva na Slovenskem, ki je s slovenskimi glasbeniki pripravila izvedbo Mozartovega Rekviema in Bachovega Pasijona po Mateju. Med drugo svetovno vojno so društvu prepovedali delovanje, tradicijo pa je smel častno nadaljevati le Mešani zbor Glasbene matice Ljubljana, zato ima zbor še posebno vrednost. Društvo je znova dobilo polnopravni status v novi državi; nazaj je dobilo svoje prostore in ime. »Sedaj pa je napočil pravi čas za vzpostavitev oratorijskega zbora,« meni predsednica društva GML.
Oživljanje nekdanje vloge
Skupaj z dirigentom Sebastjanom Vrhovnikom in močno podporno umetniško ekipo, ki skrbi za vokalno tehniko in izvedbeno kakovost pevcev, so s premišljenostjo pristopili k uresničevanju sprejete odločitve postati referenčna slovenska zborovska ustanova. Na Glasbeni matici Ljubljana tako sedaj delujejo štirje zbori: otroški, mladinski, mešani in seniorski. Predsednica društva Veronika Brvar zadovoljno ugotavlja: »Glasbena matica Ljubljana je vzpostavila zborovsko piramido, ki se začne pri štirih letih, ne konča pa se nikoli. Ko enkrat vstopiš v Glasbeno matico, nadaljuješ svojo pot vse do seniorjev. Na letošnjem Dnevu Glasbene matice 19. maja v Slovenski filharmoniji bomo častno članstvo podelili pevki, ki je v društvu od svojega 17. leta, zdaj pa ima častitljiva leta.«
Zapolniti vrzel na področju slovenskega zborovstva
V Sloveniji nimamo redno delujočega oratorijskega zbora. Najpogosteje se ob izvedbah večjih vokalno-instrumentalnih del različni zbori združujejo projektno, kar pa zagotovo vpliva na kakovost glasbe. S tem se strinja tudi predsednica Glasbene matice, ki dodaja: »Če zborovski sestav ne dela pod enotnim umetniškim vodstvom z isto vizijo, težje doseže tesnejšo zlitost. Zavedamo se, da je v Sloveniji zborovstvo zelo močno. Na področju a cappella je konkurenca huda, ni pa oratorijskega zbora. Zato se nam je zdelo prav, da Glasbena matica prevzame to vlogo in razširja večja vokalno-instrumentalna dela. K sodelovanju smo povabili dirigenta Sebastjana Vrhovnika, ki je magistriral na Univerzi v Gradcu. Dobili smo pravega dirigenta za pravo stvar.«
Dirigent Sebastjan Vrhovnik kot docent deluje na Akademiji za glasbo v Ljubljani, ob tem vodi različne zborovodske delavnice doma in v tujini ter nastopa kot član strokovnih žirij na slovenskih in mednarodnih revijah in tekmovanjih. Njegovo koncertno delovanje z zbori odlikuje odlično poznavanje vokala, njegove interpretacije pa posebna mehkoba in zlitost zborovskega zvoka. Repertoar skladb, po katerih sega, prinaša v slovenski prostor svežino in nove strokovne izzive.
Prevzemanje vokalnoizobraževalnega poslanstva
Glasbena matica Ljubljana je tako zgradila svojo zborovsko piramido. Z najmlajšimi, otroškimi zbori, sicer ostajajo večidel na področju a cappella glasbe. Z mladinskim opernim zborom segajo na področje glasbenega gledališča. V zadnji sezoni so v decembru uspešno izvedli mladinsko opero Hobit kanadskega skladatelja Deana Burryja v večkrat razprodani Linhartovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani. V pretekli sezoni pa so z enakim uspehom postavili otroško opero Hansa Krase Brundibar. Mešani pevski zbor Glasbene matice Ljubljana postaja iz projekta v projekt močnejši in boljši ter si gradi velik ugled. Kot najstarejši je na njihovi lestvici seniorski zbor, ki se je pod vodstvom novega zborovodje, Tomaža Tozona, izrazito okrepil tako v številu kot interpretativno. Tomaž Tozon je v preteklosti vodil mešani zbor in je ponujeni izziv vodenja zbora seniorjev, ki šteje okrog 50 članov, sprejel z velikim veseljem.
Mozart, Vivaldi, Svete za prvo sezono Mešanega pevskega zbora
Prenovljeni Mešani pevski zbor Glasbene matice Ljubljana je začel nastajati spomladi leta 2017, ko je društvo razpisalo avdicijo za glasovne preizkuse. Na njihovo veliko presenečenje se je na razpis odzvalo veliko število pevcev iz vse Slovenije in dosegel 170 prijavljenih. Po večmesečnem poslušanju so sestavili zasedbo z okrog 70 člani. Začeli so z glasbo klasicizma, sledil je barok in nato sodobnost; prvi projekt je vključeval izvedbo Mozartovega Rekviema skupaj s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija. Nadaljevali so z Vivaldijevo glasbo v sodelovanju z Akademijo za glasbo Ljubljana. Prvi koncert so izvedli v Slovenski filharmoniji, sledila je ponovitev v Cerkvi svetega Jurija v Komnu na Krasu. Sedaj pa zbor uživa uspeh po krstni izvedbi Antigone Tomaža Sveteta na Slovenskih glasbenih dnevih, s katero tudi zaključujejo prvo pevsko sezono tega sestava. V novi sezoni načrtujejo prehod v romantične vode.
Obrazi oratorijskega zbora
Sestava Mešanega pevskega zbora je zelo raznolika: najmlajši član ima 17 let, večji delež predstavljajo pevci v zrelih letih, poleg njih pa so še mnogi študenti Akademije za glasbo Ljubljana. Dirigent Sebastjan Vrhovnik je nad pevci navdušen: »Člani v zrelih letih so pevsko izkušeni z dobrim pevskim predznanjem, poleg njih je veliko študentov in diplomantov z akademije. V zboru so tudi glasbeni amaterji, ki pojejo z dušo in srcem in sami veliko vložijo v predpripravo doma.« Krajevna razpršenost je velika: v njem je kar nekaj pevcev iz Primorske in Gorenjske, največja zastopanost pa je iz Ljubljane in okolice. »Vsekakor si želimo, da pridejo pevci iz vseh slovenskih pokrajin,« pravi Vrhovnik. Odziv na avdicijo za oratorijski zbor je pokazal veliko potrebo po izvajanju vokalno-instrumentalnih del. Po besedah dirigenta se to zanimanje vedno bolj krepi: »Imamo profesionalne sestave, kot sta Zbor in Orkester Slovenske filharmonije, ki izvajajo tovrstno literaturo. Amaterski pevci pa nimajo te možnosti nikjer. Ta njihova želja se je pokazala prav v velikem številu interesentov za vstop v ta zbor. Želim si, da bi v prihodnje ta sestav ostal tako močan.«
Sestava Mešanega pevskega zbora Glasbene matice Ljubljana je zelo raznolika: najmlajši član ima 17 let, večji delež predstavljajo pevci v zrelih letih, poleg njih pa so še mnogi študenti Akademije za glasbo Ljubljana.
Izjemna srčnost pevcev in prizadevnost mentorjev
Zbor deluje v določeni meri projektno. Sestava pevcev se iz projekta v projekt delno spreminja, jedro pa ostaja enako. Pred samim projektom vaje potekajo zgoščeno. Dolžina priprav je v veliki meri odvisna od dolžine in težavnosti programa. Začnejo z bralnimi vajami, sledijo ločene vaje moškega in ženskega zbora. Vaj ni nikoli dovolj, priznava dirigent Vrhovnik. »Za en projekt potrebujemo vsega skupaj deset vaj. Če se bo jedro pevcev ohranjalo tudi za prihajajoče projekte, se bo lahko tudi zbor stabilneje postavil in dobil vokalno homogeno zaokroženost. Z vsakim projektom se pevec nauči nekaj novega. Pri nastajanju vsakega dela pomaga več glasbenih in gledaliških strokovnjakov (med drugim asistentka dirigenta Alenka Podpečan in profesorica za vokalno tehniko Tanja Rupnik), z njihovo pomočjo se zbor kakovostno pripravi na izvedbe.«
Entuziazem in izzivi
Po besedah Sebastjana Vrhovnika je eden največjih izzivov pri tem delu »v kratkem času izvleči iz pevcev maksimum in biti ves čas z glavo pri stvari«. Pevcem poskušajo položiti na srce tudi odgovornost do projekta, kar pa niti ni tako zahtevna naloga. »Prisotnega je veliko entuziazma,« pravi dirigent, »če samo pomislite, da se pevci pripeljejo na vaje, ki potekajo v prostorih Glasbene matice v Ljubljani, iz Ilirske Bistrice, Ptuja … in žrtvujejo celo soboto in nedeljo za petje, to je pohvale vredno. S takimi pevci bo glasba v Sloveniji še dolgo živela.« Dirigentova želja je, da bi se zbor »vse pogosteje pojavljal z orkestri, kot sta Simfonični orkester RTV Slovenija in Orkester Slovenske filharmonije, ter da bi se pričelo mednarodno sodelovanje s tujimi orkestrskimi sestavi.« Potreba po orkestru v marsikaterem pogledu naredi projekt nefleksibilen, ker je to številčno velik korpus. Že sam prevoz in načrtovanje vaj potegne za seboj veliko logistike in natančne organizacije, s čimer pa se Glasbena matica Ljubljana spoprijema z veliko poguma in sistematičnostjo.
»V Sloveniji je zborovstvo zelo močno. Na področju a cappella je konkurenca huda, ni pa oratorijskega zbora. Zato se nam je zdelo prav, da Glasbena matica prevzame to vlogo in razširja večja vokalno-instrumentalna dela.« (Veronika Brvar)
Viva Vivaldi! Številni razlogi za veselje
Dokaz o izjemni motivaciji in želji po uresničevanju vizij Glasbene matice Ljubljana je vsekakor tudi projekt Viva Vivaldi!, na katerem sta nastopila Baročni orkester Akademije za glasbo Ljubljana in Mešani pevski zbor Glasbene matice Ljubljana. Pri projektu sodelujejo različni strokovnjaki in docenti z Akademije za glasbo. Tako Matica kot Akademija si prizadevata ustvariti čim več izvirnih projektov, h katerim pritegnejo številne mlade ustvarjalce in ljubitelje glasbe in s tem zapolnijo tudi programsko vrzel na področju klasične glasbe v Sloveniji. Duhovit naslov koncerta je vseboval tri Vivaldijeva dela, Magnificat, Domine ad adiuvandum me festina in Glorio. Lahkotnost, sijajnost, radost in čistost so se prepletale s kompleksnim kontrapunktom in glasbeno dramatiko skladatelja. V vlogah solistov so nastopili sopranistke Neža Vasle, Polona Plaznik, Ernestina Jošt, altistke Anja Šinigoj in Sara Briški Cirman ter tenorist Rok Ferenčak, ki študirajo na ljubljanski glasbeni akademiji. Uvrstitev koncerta Viva Vivaldi! med kulturne programe štanjelskega zavoda komenski Kras je bila zagotovo dobra odločitev, ki jo je občinstvo sprejelo z odobravanjem in toplino. Dolgi aplavzi poslušalcev, ki so do zadnjega kotička napolnili komensko cerkev, so bili samo dokaz več, da je oratorijska glasba v tem času postala razširjena in da vlada po njej veliko povpraševanje.
Solisti (od leve proti desni): Sara Briški Cirman, Ernestina Jošt, Anja Šinigoj, Neža Vasle, Polona Plaznik in Rok Ferenčak
Pogled v preteklost kot spodbuda za prihodnost
Glasbena matica Ljubljana beleži v zgodovini številne vrhunce, med katere sodi tudi nastop na Dunaju pred samim cesarjem. Kot pravijo viri, so za cesarja takrat zaigrali pod dirigentskim vodstvom Antonína Dvořáka. Politični dogodki v nekdanji državi so društvo, ko so mu odvzeli vlogo, privedli do skorajšnjega molka. Zbor je kljub temu obdržal svoje poslanstvo, čeprav ni imel podpore, kar je vplivalo na zmanjševanje števila pevcev in projektov. Delovanje Glasbene matice pa ni nikoli zares zamrlo. Predsednica Veronika Brvar napoveduje, da bodo naslednjo sezono nadaljevali polni elana: »Sezona 2018/19 bo kar močna. Konec leta krstimo novo slovensko opero Damijana Močnika z mladinskim opernim zborom, dogovarjamo se s simfoniki RTV Slovenija za dva velika projekta, enega med njimi bo prenašala tudi evropska radijska zveza.« Morda pa bo Glasbena matica Ljubljana v prihodnosti spet zapela na Dunaju in požela uspeh iz leta 1896.
Vsekakor s svojim delovanjem dviga raven zborovskega petja v Sloveniji za stopničko višje. Odpira nova glasbena obzorja in dokazuje, da je na naših tleh še veliko neizkoriščenih priložnosti, ki nudijo možnost za razvoj še kakovostnejše zborovske aktivnosti. Z inovativnimi projekti in premišljenim pristopom zagotavlja mnogo zanimivih koncertnih ponudb, ki bodo glasbeno življenje Slovenije tehtno obogatile. S tem pa temeljno vplivale na nacionalno kulturno podobo.
Do zadnjega kotička napolnjena Cerkev svetega Jurija v Komnu na Krasu dokazuje, da je oratorijska glasba v zadnjem času postala zelo priljubljena in iskana.
