Grudnove Šmikle – Miklavževa dekleta

Glasba je zanje umetnost, ki pomaga posamezniku, da se duhovno in celostno razvije v dobrega človeka

Preimenovali so jih že v marsikaj. Bile so Grudnove ŠMINKE in Grudnove ŠTIKLE. Dejansko dekleta za na oder potrebujejo tudi to: malo šminke, črno obleko, kakšen vpadljiv modni dodatek, kot so šal, visoke pete … in angelski glas. Uspeh je zagotovljen. Grudnove Šmikle so na državnem tekmovanju slovenskih pevskih zborov Naša pesem v Mariboru leta 2010 osvojile zlato plaketo, leta 2012 pa ob doseženem zlatu postale najboljši ženski zbor tekmovanja. Leta 2009 so zmagale na Mednarodnem zborovskem tekmovanju na Ohridu v Makedoniji. Leta 2011 so se uvrstile med šest najboljših ansamblov Mednarodnega zborovskega tekmovanja v Talinu v Estoniji, osvojile drugo mesto med ženskimi zasedbami, v kategoriji sodobne glasbe pa prvo mesto in najvišje število točk tekmovanja. Agens spiritus okrog dvajsetih pevk je zborovodkinja Marjeta Naglič, sicer učiteljica glasbe v Osnovni šoli v Železnikih, ki je bila skupaj z nekaterimi pevkami naša sogovornica.

Foto: Phil Lampron

Foto: Phil Lampron

 

Foto: Jana Jocif

Foto: Jana Jocif

Grudnove Šmikle ste na prizorišču že dvanajst let. Pravzaprav ste bile na neki način Miklavževo darilo, kajne?

Res je, ključ imena je 6. december, god sv. Miklavža. Na ta dan leta 2002 smo imele svojo prvo vajo. Ker je slovensko poimenovanje decembra gruden, smo Grudnove, in ker imamo rojstni dan na Šentmiklavža, smo Šmikle.

Kdo so danes, po dvanajstih letih, Miklavževa dekleta?

Vsekakor smo v tem času pridobile tudi na letih (smeh). Nismo več samo dekleta, ampak tudi žene in mamice, še vedno polne energije, veselja in razposajenosti.

Kako ste zbrali in izbrali pevke?

Pravzaprav so one našle mene. Začelo se je s petjem v osnovnošolski pevski skupini in ko so dekleta nadaljevala šolanje na gimnazijah in srednjih šolah, so me spet poiskale s prošnjo, če bi lahko še kaj prepevale skupaj. Tako se je začela naša skupna pot.

Kje je dom Grudnovih Šmikel? V Škofji Loki ali v Železnikih?

Še vedno smo zbor, ki izvira iz Selške doline. Je pa res, da smo morale kasneje zaradi razdalje vaje prestaviti v Škofjo Loko, ker je bilo za srednješolke to bolj praktično. Kasneje se nam je pridružilo tudi nekaj Škofjeločank in pevk iz Poljanske doline, danes pa z nami prepevajo tudi pevke iz kranjskega okoliša. Pomembno je, da rade, dobro in s srcem pojejo.

Škofja Loka

Škofja Loka
Foto: Jana Jocif

Marjeta, kaj bi lahko rekli, da so odlike Grudnovih Šmikel?

Vsaka je bogastvo zase, saj v sebi nosijo občutek za muziciranje in vsebino, v katero se znajo vživeti. Delujejo na različnih področjih, se razvijajo in vse te raznovrstnosti, tudi karakterne, prinašajo v zbor. To zbor bogati. Imamo neko posebno prijateljsko vez in se zavedamo, da tudi ko ne ustvarjamo skupaj, lahko računamo druga na drugo. Glasba zame ni samo sprostitev, je umetnost, ki sporoča in pomaga posamezniku, da se duhovno in celostno razvije v dobrega človeka. Rada poudarim tri stvari, ki se mi zdijo pomembne: glasba, ljubezen in vera. Zgodijo se, če vanje vstopamo resnično, doživeto, vzneseno; z govorico srca.

Verjetno so se vam v vseh teh letih skupnega druženja in prepevanja zgodile tudi kakšne zanimive dogodivščine, prigode, tako na vajah kot na odru ali celo v zaodrju … Dekleta, nam jih lahko predstavite?

Mihaela Tavčar: Ja, cela četica jih je (smeh). Prigod nam pa res ne manjka. Kje naj začnem? Recimo na tekmovanju v Talinu v Estoniji, ko smo po našem zadnjem nastopu mislile, da nas v grand prixu pač ne bo. Zato smo odcapljale iz dvorane, čez trg in v restavracijo, počet tisto, kar nam poleg petja tudi gre kar dobro od ust oz. do ust, to so pice in špageti. Samo tri punce so se odločile, da bodo počakale na razglasitev finalistov. Utopično. Restavracija je bila nekoliko dvignjena nad mestom in je imela prav lep razgled na trg in pročelje koncertne dvorane. Uživale smo v dobri hrani, se prijetno pomenkovale in ugibale, kdo neki bo v finalu. Ravno smo mazale še zadnje ostanke omake s krožnikov, ko smo skozi okno opazile, kako so tri optimistke panično prihitele ven iz dvorane, skakale pred vhodom, se vrtele ena okoli druge, ne vedoč, katera smer je prava, in končno stekle čez trg in proti restavraciji. Kmalu je zazvonil Marjetin telefon s sporočilom, da smo v  grand prixu. S polnimi trebuhi smo se najprej nekaj sekund osuplo gledale, potem pa sta zavladala smeh in panika. Časa do finalnega nastopa namreč ni bilo prav veliko. Tako smo polne adrenalina nekaj minut pred odhodom na oder še pilile delčke Močnikovega Godca pred peklom, za katerega si že med pripravami na tekmovanje nismo zares predstavljale, da ga bomo v resnici izvedle …

Pa s kakšnimi čisto ženskimi modnimi zadevami se moramo tudi ubadati. Katere najlonke so prave, katere nositi na nastopih, smo se dolgo časa spraševale. Lastnica najdaljših nog v zboru nas je podučila, da moramo nositi 15-denske črne brez tiste sestavine, katere izgovorjava nam je tudi delala probleme (lajkra ali likra?) in zaradi katere se najlonke potem tako grozno svetijo, da na koncu izpade, kot da bi imela celulit, pa ga seveda nimaš (smeh).

Foto: Jana Jocif

Foto: Jana Jocif

Ali Šmikle kaj pogrešate moško pevsko družbo?

Glede na to, da izvajamo skladbe za ženske zbore, moških res ne potrebujemo (smeh). Je pa naš nepogrešljivi člen in spremljevalec na vajah ter nastopih pianist in organist Tilen Bajec, ki kot pedagog in korepetitor deluje na Glasbeni šoli Litija Šmartno. Naš »Šmiklon«, kot mu tudi rade rečemo! (smeh) Uživamo v skupnem druženju in muziciranju.

Miklavž vas bo tudi tokrat obiskal in s sabo prinesel prav posebno darilo – prvo zgoščenko.

Res je in tega smo zelo vesele. Zadnje leto smo jo snemale, izbrale smo skladbe in priredbe slovenskih skladateljev Ambroža Čopija, Uroša Kreka, Radovana Gobca, Sama Vremšaka, Lojzeta Lebiča, Alda Kumarja, Pavleta Merkúja, Mojce Prus, Marjana Lipovška, Rada Simonitija, Uroša Rojka, Damijana Močnika in Matije Tomca. Na zgoščenki z naslovom Se tičice lepo pojo je dvajset skladb in na tem mestu bi se rada zahvalila tudi producentu Danielu Svenšku in snemalcu Aleksandru Govekarju za odlično opravljeno delo. Zgoščenko bomo na glasbenem večeru, ki smo ga poimenovale Pot sonca, predstavile v nedeljo, 7. decembra 2014, ob 18.00 v Sokolskem domu v Škofji Loki. Koncert bo posvečen slovenskim skladateljem sodobnega časa in spominu na letos preminulega Prešernovega nagrajenca Pavleta Merkúja. V glasbo bodo vtkani tudi pogovori s skladatelji, ki smo jih povabile v goste in katerih skladbe so posnete na plošči.

Svojo prvo zgoščenko bodo Grudnove Šmikle predstavile v nedeljo 7. decembra 2014 v Sokolskem domu v Škofji Loki. Foto: Jana Jocif

Svojo prvo zgoščenko bodo Grudnove Šmikle predstavile v nedeljo 7. decembra 2014 v Sokolskem domu v Škofji Loki.
Foto: Jana Jocif