Foto: Janez Eržen
Latvijski Mladinski pevski zbor Maska je bil zagotovo eden od favoritov na letošnjem Mednarodnem tekmovanju Gallus Maribor. Po točkah je minimalna razlika odločila o njegovem drugem mestu, uvrstitev pa je imela v tem primeru posebno vrednost zaradi nadpovprečno visoke kakovosti večine odličnih tekmovalcev. Dosedanji najpomembnejši dosežki zbora Maska so drugo mesto na lanskem mednarodnem tekmovanju v Tolosi, kjer so pevci v kategorijah folklora in polifonija dosegli najvišje število točk med mešanimi zbori, zmaga v folklori in drugo mesto med mešanimi zbori na Svetovnih zborovskih igrah lani ter velika nagrada na Mednarodnem tekmovanju Harald Andersén v Helsinkih leta 2012. V predstavitvi zbora beremo: »Njihov repertoar pokriva obširno glasbeno področje – od sakralne do ljudske in sodobne glasbe, pri čemer vedno iščejo nove interpretacije zborovske glasbe. Svoj nastop bogatijo tako, da si upajo biti drugačni.« Prav gotovo sta glavna aduta tega zbora izrazit temperament in izjemno kultiviran zvok. Maska je izvrsten inštrument, na katerega zborovodja Jānis Ozols lahko ‘igra’ katerokoli glasbo. V obveznem programu so pevci blesteli z elegantno izvedbo romantične skladbe, se uspešno preizkusili v izvedbi Čopijeve priredbe istrske ljudske, a so prejeli nagrado v renesansi, za najboljšo izvedbo Gallusove skladbe Mirabile Mysterium. V prostem programu so z raznolikostjo programa izpostavili preobrazbe zvoka v sozvočju z različnimi stili, z zahtevnostjo skladb pa trdno voljo, da bi si zagotovili vstop v finale za veliko nagrado. Manj jasna pa je bila nadaljna strategija, saj so z lažjim, skoraj razigranim programom v odločilni etapi tekmovanja dejansko odprli Američanom pot do zmage.
Živahnost pristopa in kultiviran vokal sta pečat, ki ga je ustanovitelj zbora želel ustvariti za svojo skupino. Ozols je diplomiral na Latvijski glasbeni akademiji in je od mladih nog zapisan zborovski glasbi. Posebna energija (kot tudi ironija in izvirnost pristopa), ki zaznamuje njegove nastope, je nalezljiva in se prenaša na pevce, s katerimi je vzpostavil živo komunikacijo. Zbor opisuje s temi besedami: »Mladinski pevski zbor Maska je skupnost z lastnim šarmom, slogom in edinstveno muzikalnostjo. Od začetka se je zasedba izkazala kot mlad, a ambiciozen, ustvarjalen in profesionalen kolektiv, ki se aktivno udejstvuje v Latviji in tudi na mednarodnih zborovskih tekmovanjih.«
V kakšnem smislu je vaš zbor skupnost?
Beseda skupnost pomeni, da smo skupina prijateljev, ki ljubijo glasbo in so v glasbi zelo povezani. Se ne družimo samo zaradi petja: skupaj prirejamo družinska praznovanja ali potovanja, tudi ko ne pojemo. Razmišljamo na isti način, hodimo v isto smer in to pomeni, da smo skupnost. Kot tudi, da v tej skupnosti delamo stvari, ki so nam všeč.
V amaterskih zborih vsak pevec lažje poje, če ga pozitivni občutki povezujejo s sopevci.
V amaterskih zborih je čustvena plat po mojem mnenju ena najpomembnejših stvari. Amaterski pevci pojejo namreč v svojem prostem času, ker jim je petje v veselje. Kot dirigent čutim dolžnost, da posredujem ljubezen do glasbe in do petja. Če ne bom opravil svoje naloge pravilno in pevci bodo zato zasovražili pevsko dejavnost ali se dolgočasili, bom izgubil svojo skupino. Se pravi, da je kakovostno in učinkovito delo v mojem interesu!
Prijetno počutje je najpomembnejše pri amaterskih zborih. Seveda je treba delati in se učiti vokalne in dihalne tehnike, umetniških in stilnih prijemov, emocija pa bo v tej lestvici ostala na prvem mestu. Neoporečno obvladanje intonacije in partiture je zelo pomembno, a ni naš glavni cilj: v prvi vrsti želimo pripovedovati občinstvu zgodbo, ki jo vsaka posamezna skladba posreduje, sprožati tisto energijo, ki jo na svoj edinstveni način premore, tudi ko občinstvo ne razume jezika in torej besedila. Vem, da nam večkrat uspeva precej dobro, zato upam tudi, da je ravno veselje do skupnega ustvarjanja glavni razlog, zaradi katerega moj zbor ljubi petje.
Foto: Janez Eržen
Foto: Janez Eržen
Foto: Janez Eržen
Vaši pevci vzljubijo katerikoli program?
Ukvarjamo se z mnogimi različnimi stili, zato se včasih zabavamo z ‘norimi’ skladbami, ravno tako se navdušujemo tudi za zahtevne obvezne skladbe na tekmovanjih ali za novitete. Skladateljem naročamo nove skladbe, a ne zanemarjamo niti železne literature iz prejšnjih stoletij. Vsak zbor je zrcalo svojega zborovodje in njegovih izbir. Če se kdo od pevcev ne strinja z usmeritvami, pristopi, idejami zborovodje ali s programom, mora poiskati nov zbor in zborovodjo, ki ustrezata njegovemu konceptu zborovskega ustvarjanja. V Latviji imamo toliko dobrih zborov, da ima vsak pevec široko izbiro. Ko pa pevec začuti, da je ‘na pravem mestu’, si ne postavlja več veliko vprašanj.
Dejstvo, da imate v Latviji toliko dobrih zborov je za vas spodbuda ali ovira?
Latvijski zbori delujejo na zelo visoki ravni, a tudi v Sloveniji se lahko ponašate z izjemno visokim številom odličnih zasedb. Ko se udeležujem tekmovanj, me najbolj skrbi konkurenca latvijskih, švedskih in slovenskih zborov. Zbor Sōla, ki je letos nastopil na tekmovanju v Mariboru, je izjemno dober zbor, ki v naših državnih lestvicah zaseda trenutno prvo mesto in je zato dejansko najboljši latvijski zbor, medtem ko smo se mi uvrstili le na tretje mesto.
Imate zborovske lestvice?
Seveda imamo. Vsakih pet let se v Latviji odvija množično pevsko tekmovanje, na katerem 15.000 ljudi poje skupaj na enem samem prizorišču. Tu se odvijajo pravi zborovski dvoboji in zmagovalec se do naslednjega tekmovanja lahko ponaša s tem dosežkom. Pomeriti se z latvijskimi zbori je lahko zelo zahtevno.
Kakšen tip zbora ste si predstavljali, ko ste ustanovili Masko?
Pravzaprav nisem imel pojma. Takrat sem vodil zbor v občini, ki je približno dvajset kilometrov oddaljena od Rige. Sestavljali so ga v glavnem starejši pevci, jaz pa sem sodeloval kot drugi zborovodja. Želel sem si večjih izzivov, novega zbora. Tako smo s skupino mladih pevcev začeli delovati pošteno, brez večjih ambicij in tudi brez jasne predstave o možnem razvoju. Peli smo predvsem iz veselja in zabave. Počasi pa smo si začeli postavljati določene cilje, se udeležili prvih tekmovanj in stvar se je nekoliko spremenila.
Foto: Janez Eržen
Foto: Janez Eržen
V Latviji je zborovska kultura izjemno upoštevana. Bi lahko rekli, da gre bolj za ohranjevanje tradicije ali za vizije prihodnosti?
Težko bi odgovoril. Povprečna publika in tudi pevci večinoma niso tako domači s sodobno glasbo, zato se večina zborov ukvarja z bolj tradicionalno, klasično, pretežno latvijsko literaturo (a ne samo to), saj imamo res bogat zborovski repertoar. Imamo pa tudi zbore, ki iščejo neobičajne izzive, in tudi mi skušamo ponujati naši publiki nekaj novega. Kot sem povedal, naročamo nove skladbe in priredbe. Ne iščemo kompleksne in nedostopne glasbe za vsako ceno, ker potrebujemo publiko in želimo privabiti poslušalce na svoje koncerte. Vsako leto dobimo novo skladbo, ki jo ponavadi izvajamo v božičnem času. Ko imamo nekaj več sreče oziroma sredstev (ali prijaznih skladateljev, ki želijo pisati za naš zbor), pa tudi nekaj več.
Vaš zbor se odlikuje po zelo dobri vokalni tehniki. Razpolagati s skupino pevcev s homogenim nastavkom je zelo pomembno za kakovosten zvok. Kako potekajo vaše vaje?
Lahko povem, da imam dva odlična kolega v tem zboru. Prva je Laura Jēkabsone, ki je tudi pevka in ena od vodilnih članic vokalnega ansambla Latvian voices, ki je precej znan tudi v tujini. Do nedavnega smo imeli tudi vokalnega trenerja, ki je pravkar zaključil sodelovanje z nami in odpotoval v London: Jānis Strazdiņš je namreč postal basist skupine The Real Group!!! Tudi jaz skušam vedno delati z glasovi, ne samo z glasbo. Zato je pomembno, da si zborovodja zagotovi sodelovanje profesionalnih vokalistov. Magične formule ni, ker je vsak glas drugačen, tako kot vsaka oseba. Zato je delo vokalista resnično čarobno.
Foto: Janez Eržen
