14. Mednarodno zborovsko tekmovanje Gallus – Maribor 2017 se je sklenilo na svetovni dan knjige, 23. aprila. Organizatorji, Mestna občina Maribor, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, JSKD Območna izpostava Maribor, Zveza kulturnih društev Slovenije in ZKD Maribor, so se poslovili od enajstih tekmovalcev, petih cenjenih strokovnjakov, ki so sestavljali mednarodno žirijo, od številnih uglednih gostov in čudovitega občinstva, ki je zavzeto in poznavalsko spremljalo tridnevno prireditev, za katero so si bili vsi enotni, da je bila na izjemno visoki ravni.
Najprej o udeležencih
»Letos smo prejeli največ prijav za sodelovanje na tekmovanju doslej,« pove svetovalka za zborovsko dejavnost pri Javnem skladu RS za kulturne dejavnosti, Mihela Jagodic, »več kot trideset zborov in vokalnih skupin je izrazilo željo, da bi nastopili pri nas, na kar smo zelo ponosni. Izmed teh smo izbrali dvanajst najboljših, z eno odpovedjo smo potem prišli do števila enajst; to so bile zasedbe, ki so poskrbele, da je tekmovanje ohranilo visoko kakovostno raven in temu primeren ugled.«
Na petkovem predstavitvenem netekmovalnem koncertu so se občinstvu (med občinstvom so bili tudi člani žirije) predstavile tri vokalne skupine: latvijska zasedba šestih deklet Anima Solla, nosilka prestižnega naziva Champion na Svetovnih zborovskih igrah leta 2014, zasedba treh deklet in dveh fantov KOR z italijanske Sardinije, vsi člani izhajajo iz Centra Glasbene univerze v Cagliariju, in vokalna skupina KrisKrosKvintet iz češkega Brandysa, ki se prav tako ponaša z bogato biografijo, v kateri je vrsta mednarodnih nagrad, pa čeprav šteje skupina komaj osem let.
Dva ženska zbora sta v mariborski Unionski dvorani predstavljala svoje kvalitete, in sicer hrvaški Cantus Ante Omnia iz Zagreba, ki ga sestavlja 15 mladih pevk, ter slovenske ČarniCe, ki so se lani z dvema prvima nagradama in absolutnim drugim mestom v Grand Prixu tekmovanja odlično predstavile v italijanskem Arezzu. Na mariborskem tekmovanju je tokrat sodeloval en sam moški sestav, to je bil zbor romunske pravoslavne cerkve Te deum Laudamus iz Bukarešte, sestavljajo pa ga duhovniki, diakoni, študentje in glasbeniki. Tudi ta zbor se lahko pohvali z lepimi koncertnimi rezultati v domovini in na tujem.
Latvijska zasedba šestih deklet Anima Solla iz Latvije je nosilka prestižnega naziva Champion na Svetovnih zborovskih igrah leta 2014.
Skupina KOR z italijanske Sardinije
KrisKrosKvintet, Češka
Ženski komorni zbor ČarniCe se je mariborskega mednarodnega tekmovanja udeležil drugič.
Zbor romunske pravoslavne cerkve Te deum Laudamus iz Bukarešte sestavljajo duhovniki, diakoni, študentje in glasbeniki.
Med mešanimi zbori smo jih spoznali pet, tri tuje in dva domača. Iz Uppsale na jugu Švedske je pripotoval Allmänna Sången, dobitnik švedske nagrade grammy, gotovo pa je prestižno tudi povabilo za nastop na podelitvi Nobelovih nagrad, ki so ga bili deležni pred nekaj leti. Latvijo je zastopal Youth Choir Balsis iz glavnega mesta Rige, ki ima tridesetletni staž, v tem času je posnel kar 18 zgoščenk. Italijanski Coro da camera di Torino ima v svojem kurikulumu že zmago na tekmovanju v Arezzu, pred dvema letoma pa je bil demonstracijski zbor mednarodnega tekmovanja dirigentov, ki se je odvijalo v njihovem mestu.
Našo državo sta zastopala Komorni zbor Megaron in Komorni zbor Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana, oba iz Ljubljane. Oba že dobro poznamo kot predstavnika naših najboljših zborov.
Petkovemu predstavitvenemu koncertu so dan pozneje sledili nastopi zborov z obveznim in prostim programom, najboljših šest pa se je uvrstilo v finale tekmovanja, ki je izluščilo zmagovalca, tistega, ki bo mariborsko tekmovanje Gallus zastopal na tekmovanju za veliko nagrado Evrope; to bo prihodnje leto potekalo prav v našem Mariboru.
Coro da camera di Torino, Italija, ki ga vodi Dario Tabbia
Komorni zbor Megaron, Slovenija
Rezultatov ni bilo mogoče napovedati
Veliki met je tokrat uspel švedskemu zboru iz Uppsale, ki ga vodi ruska dirigentka Maria Goundorina. Zbor se je v zadnjih letih udeležil že vseh tekmovanj, ki štejejo za veliko nagrado Evrope (nastopili so že v Tolosi, Varni, Debrecenu, Toursu in Arezzu), z izjemo našega, to je bil razlog, da so se odločili prav za Maribor. Zmaga jim je prinesla možnost, da se prihodnje leto pri nas spet potegujejo za točke, tokrat v še zahtevnejši konkurenci.
Drugo mesto sta si razdelila latvijski Youth choir Balsis iz Rige z dirigentom Intsom Teterovskisom in naš Komorni zbor Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana, ki ga vodi Ambrož Čopi. Tako prvi kot drugi sta žirijo navdušila z velikim številom tehtne sodobne literature svojih avtorjev. Oba sta namreč razen obveznih skladb izvajala – z eno samo izjemo – izključno dela živečih avtorjev, dela, ki so presenetila celo strokovnjake, kot so Karmina Šilec, dirigentka v svetu najbolj poznanega slovenskega zbora, Carmina Slovenica, Reinerja Schneiderja-Waterberga, člana slovite vokalne zasedbe Singer Pur, Gabriela Baltesa, francoskega mojstra taktirke, ki poučuje zborovsko dirigiranje na Akademiji v San Sebastianu v Španiji, Mario Gamborg Helbekkmo, zaslužno profesorico na Bergenski univerzi, kjer je poučevala zborovsko dirigiranje, petje in klavir, in pa Heleno Fojkar Zupančič, katere veliki mednarodni zborovski dosežki so njej in njenemu dekliškemu zboru letos prinesli povabilo na 11. Svetovni zborovski simpozij v Barceloni.
Youth Choir Balsis ima tridesetletni staž, v katerem je posnel kar 18 zgoščenk.
Drugo mesto si je z latvijskim zborom Youth choir Balsis iz Rige delil Komorni zbor KGBL, ki ga vodi Ambrož Čopi.
Ta ugledna mednarodna žirija je poleg omenjenih v veliki finale mariborskega tekmovanja uvrstila še Ženski komorni zbor ČarniCe z Moniko Fele, Komorni zbor Megaron z Damjanom Močnikom in Coro da camera di Torino, ki ga vodi Dario Tabbia. V istem dihu je treba povedati, da sta bili med prvouvrščenim in šestouvrščenim zborom le dobri dve točki razlike, kar seveda pomeni, da je bila raven letošnjega tekmovanja izjemno visoka, da so bili zbori izvrstno pripravljeni, da so izbirali v veliki večini tehtno zborovsko literaturo in da je imela žirija posledično izjemno težko ter obenem nehvaležno nalogo. Reiner Schneider-Waterberg se je izrazil takole: »Prav vsak od finalistov bi lahko zmagal. V več primerih je šlo pravzaprav za stvar okusa. Kaka druga žirija bi zbore morda razvrstila drugače.« Ali kot je menila Helena Fojkar Zupančič: »Vsak zbor je imel nekaj takega, kar je izstopalo, kar bi ga prav lahko umestilo na neko zelo visoko mesto.«
Najboljši pa po oceni žirije Švedi
»Vrh najboljših je bil zelo izenačen,« je ocenila Karmina Šilec, »v tej ključni presoji pa vendarle iščemo tisto najbolj artistično, ekspresivno, na neki način ‘dlje’ od notnega zapisa, najbolj inspirativno izvajanje. Skupek tega je bil po naši presoji švedski zbor.«
Po oceni Reinerja Schneiderja-Waterberga gre pri švedskih zborih za … »stvar doslednosti; kar počnejo, počnejo dobro, imajo zelo malo šibkih točk, za njihove zbore je – skorajda bi lahko rekli – značilna homogenost zvoka, fleksibilnost, pa tudi zanimiv program.«
»Navdušeni smo nad Unionsko dvorano in njeno akustiko, v tem prostoru se je res dalo pokazati, kaj znaš in zmoreš.« (Maria Goundorina)
»Zelo smo srečni, da so prav nam namenili prvo nagrado,« je po razglasitvi rezultatov povedala dirigentka švedskega zbora, Maria Goundorina. »Navdušeni smo nad Unionsko dvorano in njeno akustiko, v tem prostoru se je res dalo pokazati, kaj znaš in zmoreš. Navdušeni smo nad občinstvom, ki je prišlo z vseh koncev države, pa tudi iz tujine, da bi spremljalo tekmovanje, presrečni smo.« Švedski zbor je svoje programe oblikoval zelo raznoliko in pestro, v njih so bila tehtna dela iz evropske zborovske zakladnice, pa tudi dela skandinavskih sodobnih avtorjev. »Trudili smo se, da bi bili naši nastopi kar najbolj pestri, iskali smo med različnimi stili, poskušali najti različne barve, pa tudi različne zahtevnosti. V Grand Prixu smo na primer poleg zahtevnih in virtuoznih del izvedli tudi enostavno švedsko ljudsko pesem, ker menim, da ni vedno nujno peti komplicirane skladbe, glasba je povsod, tudi v enostavnih delih,« je pojasnila dirigentka.
V njihovem programu pa je bila tudi skladba mlade slovenske skladateljice Nane Forte, Libera me. »To delo je na svojem diplomskem koncertu v Stockholmu izvedla vaša zborovodkinja, moja prijateljica in študijska kolegica Jerica Gregorc Bukovec. Navdušila sem se za to čudovito glasbo in jo z zborom pozneje večkrat izvajala na koncertih, umestila pa sem jo tudi na naš CD z naslovom Femina moderna.«
V prostem programu je švedski zbor izvedel tudi skladbo mlade slovenske skladateljice Nane Forte, Libera me.
»Smo ekipa, ki dokazuje uspešno sinergijo med pevci, skladatelji, bodočimi dirigenti in ostalimi, ki si želijo lepega petja.« (Ambrož Čopi)
Drugo mesto, srečno ali nesrečno
Na drugem mestu sta se z enakim številom točk (ex aequo) znašla Komorni zbor Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana in Youth Choir Balsis iz Rige v Latviji. Dirigent prvega, Ambrož Čopi, je takole komentiral svojo nagrado: »V veliko čast in zadovoljstvo nam je deliti si mesto z zborom Balsis, ki sodi med najboljše zbore, in biti za švedskim zborom, ki je res pokazal svojstvene kvalitete. Tekmovanja nam prednostno ne pomenijo uvrstitve na najvišja mesta, temveč možnost, da pokažemo to, kar smo letos tudi uspeli pokazati. V svojih programih smo predstavljali novo slovensko glasbo, novosti, ki so bile napisane za naš zbor. Vsekakor menim, da je ocena realna. Naš zbor je mlada ekipa, tu pa gre za pravi zborovski maraton, kjer ni pomembno samo to, kako dobro si se pripravil, ampak tudi to, kako zdrži koncentracija in kakšna je pevska kondicija. V prostem programu se nam zaradi utrujenosti ni posrečilo vse, kar smo si zadali, no, prav to pa nam je – tako se mi zdi – dalo novo energijo za nastop na zaključnem koncertu, ki je bil dober. Smo ekipa, ki je ponovno pokazala, da je sposobna, predvsem pa, da dokazuje uspešno sinergijo med pevci, skladatelji, bodočimi dirigenti in ostalimi, ki si želijo lepega petja, kar je nenazadnje cilj te skupine.«
»Biti drugi na tako zahtevnem tekmovanju (ne le v evropskem temveč v svetovnem merilu – sem prihajajo najboljši zbori), to je za nas velika čast, nič manj, kot če bi zmagali.« (Ints Teterovskis)
Intsa Teterovskega, dirigenta latvijskega Youth Choir Balsis, sem zatem izzvala z vprašanjem o »nehvaležnosti« drugega mesta, kar se mu je zdelo zelo zabavno: »Velikokrat sodelujem v žirijah, pevci so običajno zelo nestrpni, ko čakajo na rezultate, velikokrat so razočarani, ker niso na prvem mestu, žal je prvo mesto samo eno. Drugo mesto je vedno težavno, saj veste, tako malo manjka do tega, da si najboljši. Zelo sem vesel za švedski zbor, ki je naredil velik vtis name – samo ta zbor sem imel priložnost slišati, preveč sem bil zaseden, da bi sledil ostalim. Z rezultatom sem zadovoljen. Smo mladinski zbor, katerega zasedba se zelo pogosto menjuje. Za moje pevce je bilo to tekmovanje dragocena izkušnja, mnogi med njimi so tokrat prvič tekmovali. Biti drugi na tako zahtevnem tekmovanju (ne le v evropskem temveč v svetovnem merilu – sem prihajajo najboljši zbori), to je za nas velika čast, nič manj, kot če bi zmagali. Tudi za Ambroža Čopija sem vesel, všeč mi je njegov način dela z mladimi. Odličen zborovodja in skladatelj je, njegova glasba je zelo zanimiva in zelo zahtevna. Slovenska zborovska glasba je v dobrih rokah. Lansko leto sem bil v žiriji vaše Naše pesmi, slišal sem veliko odličnih slovenskih zborov, raven vašega zborovskega petja je izjemno visoka, zvok vaših zborov je zelo poseben, občudujem njegovo barvo. Ambrož Čopi je eden najboljših vaših zborovodij.«
ČarniCe od leta 2014 vodi zborovodkinja Monika Fele.
Slovenski zbori so tudi tokrat navdušili, povsem upravičeno so vsi trije pristali v finalu in tudi tu nastopili smelo in sugestivno. »Zelo so dobri,« je potrdila ugledna norveška žirantka Maria Gamborg Helbekkmo, »nevarno bi bilo govoriti samo o enem, Komorni zbor Megaron me je presenetil z lepo uglašenim velikim številom mladih pevcev, zelo sem bila navdušena nad ženskim zborom in dirigentko Moniko Fele, dekleta so bila res izvrstna. Tudi ljubljanski zbor Konservatorija za glasbo in balet s svojim dirigentom Čopijem je eden mojih najljubših.« Podobna je ocena francoskega žiranta Gabriela Baltesa: »Vsi trije so zelo dobri, predvsem sem bil navdušen nad ženskim zborom ČarniCe, zelo, zelo so dobre. Tudi zbor Konservatorija je odličen, pa tako mladi so. Čudovito je, da izvajajo glasbo na tako visoki ravni. Zelo zelo všečno, lepo.«
Karmina Šilec pa je o naših predstavnikih povedala: »Mislim, da smo Slovenci še vedno v vrhu evropskega če ne svetovnega zborovskega petja, naš zvok je lep, naša intonacija je dobra, naš repertoar je svež in zanimiv in ti trije ansambli so zagotovo več kot častno in glamurozno zastopali našo umetnost. Zelo sem ponosna nanje in na njihove vrhunske uvrstitve.«
»Komorni zbor Megaron me je presenetil z lepo uglašenim velikim številom mladih pevcev.« (norveška žirantka Maria Gamborg Helbekkmo)
»Vsi trije slovenski zbori so zelo dobri, predvsem sem bil navdušen nad ženskim zborom ČarniCe, zelo, zelo so dobre.« (francoski žirant Gabriel Baltes)
»Zbor Konservatorija je odličen, pa tako mladi so. Čudovito je, da izvajajo glasbo na tako visoki ravni. Zelo zelo všečno, lepo.« (Gabriel Baltes)
Fčelica zleteila
Med vrhunske dosežke tega tekmovanja pa lahko štejemo tudi odlične izvedbe obvezne skladbe Fčelica zleteila, ki jo je po ljudskih motivih iz Prekmurja zložil skladatelj Lojze Lebič. »Vesela sem, da je skladatelj pristal na to, da bo svoje delo postavil v kar tri različne zasedbe,« je poudarila Karmina Šilec, »tako je bila, seveda, primerjava med izvedbami obvezne pesmi lažja in rezultat ustreznejši.« Ali so imeli zbori s to skladbo kaj težav, me je zanimalo. O tem je Maria Goudorina povedala: »… ne, nismo imeli nikakršnih problemov z njo, organizator nam je poslal točna navodila za izgovorjavo, glede na to, da sem sama Rusinja, mi to ni bilo nič težko, smo pa tu v Mariboru z našo spremljevalko še enkrat preverili, ali pravilno izgovarjamo, lahko rečem, da je bila presenečena, kako dobro nam gre slovenščina (smeh).« Ints Teterovskis, ki je za izvedbo Fčelice z zborom Balsis dobil posebno nagrado, pa je povedal, da so imeli pevci sprva nekaj zadržkov, potem pa so »padli v skladbo« in bili nad njo povsem navdušeni.
Youth Choir Balsis, Latvija, je za izvedbo obvezne skladbe, Lebičeve Fčelica zleteila, prejel posebno nagrado.
Za zaključek
Če naj kakšno rečemo še o organizacijski plati tega tekmovanja, potem bomo na prvem mestu zapisali dve imeni, Matija Varl in Mihela Jagodic. Prvi je v vlogi direktorja in organizacijskega vodje s svojo odlično ekipo tehničnega osebja poskrbel, da je vse, prav vse potekalo brezhibno, tako so ocenili pevci in njihovi dirigenti, to smo opazili tudi poslušalci, druga pa je bila v vlogi programske vodje, katere delo se je začelo tako rekoč že lansko leto, ko se je sklenilo državno tekmovanje Naša pesem. Pa še eno ime sem poiskala, ime avtorja teksta, s katerim je odlični napovedovalec Tomaž Simetinger pospremil nastopajoče, to je Martin Petrovčič. Ta ekipa je poskrbela, da bo tudi letošnji dogodek sodelujočim ostal v lepem spominu.
Tekmovanje se je sklenilo s prijetnim druženjem v mariborskem Narodnem domu, prav neverjetno je bilo, kako so se pevci različnih zborov povezali med seboj in skupaj zapeli. No, vsekakor so bili nekateri bolj, drugi manj zadovoljni z izkupičkom, to je pač del vzdušja, ki je skupno vsem tekmovanjem tega sveta. Pomembno pa je poiskati dober motiv za zadovoljstvo, četudi nisi pristal med najboljšimi.
Karmina Šilec za konec: »Menim, da je to tekmovanje ohranilo vznemirljivost in kakovost, ki smo nanju že kar pregovorno navajeni. Če strnem rezultate našega dela, ki je bilo tokrat mogoče malce bolj zahtevno kot običajno ravno zaradi tega, ker se je v samem vrhu gnetlo kar nekaj izjemno dobrih ansamblov, upam, da so bile naše presoje take, da bodo vsem v spodbudo, in da je bilo tudi sporočilo, ki ga je dobilo občinstvo, tako, da skušamo ceniti in tudi nagraditi predvsem poglobljeno umetniško ustvarjanje.«
