Osrednji koncert Koroška poje, ki ga vsako leto prireja Krščanska kulturna zveza v Celovcu, je po več kot 40 letih neprekinjenega izvajanja postal priljubljena stalnica koroških Slovencev, ki privabi poslušalce od blizu in daleč. Na letošnjem koncertu smo lahko prisluhnili posvetni in duhovni pesmi, ki je pod geslom Bogu v čast, ljudem v veselje zadonela na odru Doma glasbe v Celovcu. Kakor je tradicija, sta bila tudi letos povabljena gosta iz Slovenije (MoPZ Tomaža Tozona Viribus unitis iz Škofje Loke) in Italije (Višarski oktet iz Kanalske doline), za začetek pa je zaigrala Godba na pihala iz Šmihela in vnesla v spomladansko ozračje koncertne dvorane ubrano sveže zvoke in melodije. Na odru so se nato zvrstili še Cerkveni zbor Loče, Mladinski zbor Danica, Mešani pevski zbor Gorotan in Pevska skupina ConCor iz Rožeka. Koncert skozi leta kontinuirano postavlja v središče tako domačo ljudsko pesem kot tudi zahtevnejše in sodobnejše pevske projekte in stvaritve in ga iz pestre kulturne ponudbe koroških Slovencev ni mogoče odmisliti.
»Bogu v čast, ljudem v veselje«
V nedeljo, 9. marca 2014, je Krščanska kulturna zveza vabila na vsakoletni koncert Koroška poje v Dom glasbe v Celovcu, kjer je zbrano občinstvo tokrat prisluhnilo duhovni in posvetni pesmi. »Bogu v čast, ljudem v veselje« je bilo geslo letošnjega koncerta Koroška poje, ki so ga oblikovali posvetni in cerkveni zbori oziroma zbori, ki gojijo tako posvetno kot tudi duhovno pesem. Predsednik KKZ Janko Krištof je ob začetku koncerta pozdravil občinstvo in vrsto častnih gostov – med njimi ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazda Žmavca, za katerega je bil to prvi obisk na Koroškem v novi funkciji, krškega škofa Aloisa Schwarza, Apostolskega administratorja ljubljanske nadškofije Andreja Glavana in visokega predstavnika za Bosno in Hercegovino ter predsednika Narodnega sveta koroških Slovencev Valentina Inzka – in izpostavil pomen petja in pevskega izročila za koroške Slovence. Poudaril je, da tako duhovna kot posvetna pesem zvesto spremljata in merodajno oblikujeta kulturno ustvarjanje slovenske narodne skupnosti na Koroškem.
Iz nagovora predsednika Janka Krištofa:
»Koroška poje – Korošci in Korošice pojemo! Pojemo ob raznih družabnih priložnostih. Pojemo ob slovesnostih in – morda res že preredko – v našem vsakdanu. Pojemo tudi po naših cerkvah. Ponekod je cerkvena pesem ob delavnikih in nedeljah še bolj živa kot posvetna pesem. Tudi naši zbori pripomorejo k temu, da ta pesem živi. So posvetni zbori, ki pojejo duhovno pesem, pa tudi cerkveni zbori, ki gojijo posvetno petje. Dragocenost in medsebojno povezanost obeh želimo z današnjim osrednjim koncertom postaviti v luč in se hkrati vsem zahvaliti, ki si prizadevajo za to, da bi tako bilo tudi v prihodnje.
Osebno se mi zdi tudi zelo važna medsebojna povezanost ljudskega prepevanja in zborovskega petja. Zato moramo zopet bolj zavestno skrbeti za to, da se bo po naših družinah prepevalo. Moje veselje do petja ni zraslo na odrih in pri pevskih vajah zborov, ki sem jim pripadal, temveč pri tabornih ognjih skavtov in ob veseli vaški družbi in družinski mizi. Tudi mladi rod bo te pesmi mogel sprejemati kot svoje, če bo nas odrasle doživljal in se ob nas zanje ogreval. Isto velja za duhovno, cerkveno petje. Po mnogih naših koroški cerkvah je ljudsko petje bolj živo kot v marsikaterem kraju Štajerske, Kranjske in Primorske. Ljudje, ki pridejo kot gostje v naša bogoslužja, kar strmijo nad lepoto štiriglasnega petja in celo ljudje, ki mrzijo našo govorico, nam priznavajo lepoto našega petja. To je naš veliki zaklad, ki smo ga dolžni skrbno varovati. Naj nam današnji koncert še bolj povzdigne veselje nad petjem v cerkvi in veselem omizju, ob raznih priložnostih in tako ustvari plodovito podlago za žlahtno zborovsko petje.«
Iz zgodovine
Začetki koncerta Koroška poje segajo v leto 1972. Takrat je Krščanska kulturna zveza ob prvi obletnici smrti glasbenega pedagoga in zbiratelja ljudskih pesmi Franceta Cigana priredila spominski koncert. Pevsko srečanje zborov je sledilo vsako leto in medtem postalo nepogrešljiva stalnica, ki ima svoje mesto na spomladanskem koroškem kulturnem prizorišču. Vsako leto Krščanska kulturna zveza pripravi pester spored z najrazličnejšimi pevskimi in glasbenimi zasedbami, na sporedu pa so vedno znova pevci in pevke ter glasbeniki vseslovenskega in svetovnega formata, kot so: Slovenski oktet, Bernarda in Marco Fink idr. Vsako leto je povabljen tudi po en zbor iz Slovenije ter Italije, kar krepi dobro sosedstvo in prijateljstvo ter povezuje slovensko kulturo prek državnih meja. Pri izbiri skupin in zborov prireditelj skrbi tudi za to, da so k sodelovanju povabljene tudi mlade skupine, na ta način je zagotovljeno, da tudi mladina rada obišče osrednji koncert. Radi pa prihajajo tudi prijatelji in ljubitelji petja iz Slovenije.
V zgodovini revije so se zvrstili pomembni projekti, kot so praizvedbe kantat (Miklova Zala, Žena – Mati, Ustoličenje karantanskega kneza idr.) domačih skladateljev oz. domačih avtorjev, ki s tem dopolnjujejo vseslovensko pevsko glasbeno prizorišče. Ustrezno mesto v programu pa najdejo vedno tudi sodobni glasbeni in besedni ustvarjalci. Ob 60-letnici ustanovitve Krščanske kulturne zveze v letu 2012 je bilo na sporedu nekaj krstnih izvedb pesmi sodobnih domačih skladateljev (Tonč Feinig, Roman Verdel, Stefan Thaler, Edi Oraže), ki so nastale prav za to priložnost. Tako Krščanski kulturni zvezi iz leta v leto uspe, da napne lok od starega ljudskega izročila prek zahtevnejših stvaritev do modernih pristopov h glasbenemu ustvarjanju in je ta koncertna stalnica zapisana tako domači kulturni dediščini kot tudi novemu, sodobnemu pevskemu glasbenemu izražanju.
Leta 1981 je koncertu prisostvoval takratni avstrijski državni predsednik dr. Rudolf Kirchschläger in svoj pozdravni nagovor zaključil s pozivom: »Koroška naj vedno poje!« To si želimo še naprej in smo veseli prizadevanja Krščanske kulturne zveze, ki s tem koncertom daje koroški slovenski pesmi primeren oder in skrbi za njeno prepoznavnost in priljubljenost daleč naokrog.