Basi izvirajo iz Basre, ki leži na ozemlju sedanjega Iraka. V prvih stoletjih po Kristusu so se začela velika preseljevanja narodov, tako tudi Basov. Že v četrtem stoletju jih zasledimo na Iberskem polotoku, kjer so si ustanovili Baskovsko državo z glavnim mestom San Sebastian. Drugi dve rodovni skupnosti sta se udomačili na afriški celini, kjer je ena ustanovila državico Basuto, znano tudi pod imenom Lesoto, druga pa se je naselila v mestu v Keniji, ki ga je poimenovala Mombasa. Posamezne družine so se razselile tudi po Evropi. Tako jih najdemo v švicarskem Baslu, na Balkanu pa ob reki in kraju, ki so ju poimenovali Vrbas. O poganskem verovanju Basov priča zgodba iz Francije, točneje iz Pariza. Na točno določenem, za petje ugodnem mestu so namreč v četrtem stoletju po Kr. basovski naseljenci zasadili basovsko lipo. Kasneje (v 14. stol.) so Francozi na tem mestu zgradili najbolj mračno utrdbo francoske krvave zgodovine Bastilio. Razlaga tega imena je preprosta: Bas so basi, tilia je lipa. Da je trditev o ugodni lokaciji za petje na tem mestu točna, dokazuje dejstvo, da so Parižani leta 2002 tukaj zgradili svojo osrednjo operno hišo. Imenuje se Bastilia.
Kot rečeno, so basi po svetu najbolj znani zaradi svojih glasbenih kvalitet. Med glasbeniki je najbolj znan Sebastian (Bach) in solopevski pedagog don Basilio, ki ga je odlično upodobil in ovekovečil skladatelj Giachino Rossini v svoji operi Seviljski brivec. Wolfgang Amadeus Mozart pa je napisal celó opero, ki nosi ime glavnih junakov Bastien in Bastiena. Na ozemlju Slovenije so na podeželju basi že od nekdaj izdelovali lončene base in pletli jerbase. Tradicija se je ohranila do danes. Poleg izjemnih glasbenih sposobnosti, posebno pevskih, so se Basi ukvarjali z tudi z drugimi zvrstmi umetnosti. Tako se je treba ravno basom zahvaliti za literarno obliko pripovedi s poučnim koncem oz. moralo zgodbe. Ta oblika se imenuje basen. Basi so se uveljavili tudi na drugih področjih. Tako so se do današnjih dni ohranile nekatere kulinarične specialitete, kot na primer: džulbastija na Balkanu ter šimbas in kranjska klobasa v Sloveniji.
V toku zgodovine pa so imeli, in še imajo, svoje nasprotnike. To je skupina tenorjev. Ti so v svoji vnemi hoteli v vsem posnemati base ali pa se jim vsaj približati. V zgodovini niso zapustili niti ene korenske osnove svojega imena v pojmih, kot so: dežele, kraji ali prehrana. Edini primer je iz grške zgodovine: trojanski junak Atenor, pa še to v prevodu pomeni ne-tenor! Le na področju, kjer so bili najbolj ljubosumni, v glasbi, je nekaj primerov. Naj jih naštejem. V zborovskih skladbah so pogosto peli zgornjo oktavo z basi – kar se imenuje šuštarbas in je skrajno neestetsko. Edina samostojna pot tenorjev, v pevskem smislu seveda, so kontraténorji. To so ljudje moškega videza in ženskega, ponavadi sopranskega glasu. O njihovi možatosti še ni bila opravljena nobena raziskava.
Še en pojav iz glasbene zgodovine je, ki priča o nesamostojnosti glasbenega poustvarjanja tenorjev. Ker kot pevci nikakor niso mogli uspeti, so se poskusili kot instrumentalisti v t. i. basso continuo igri (spremljevalni bas). Gre namreč samo za to, da so na instrumentu lahko spremljali base. Tu so se dejansko najbolj približali čisti basovski intonaciji, saj je instrument s tipkami uglašen.
Znani skladatelji, zlasti operni, so dobro poznali značaj in čustvovanje tenorjev. V operah so jim zaupali vloge nesrečnih, karikiranih, liričnih, neuspešnih ljubimcev, ki na odru pred primadonami poklekajo, jih nerodno objemajo in poljubljajo, hlinijo ljubezen in se nespretno sabljajo s tekmeci. Basi so kot ljubimci uspešnejši, vendar tega ne počno na gledališkem odru.
Pojem, ki v celoti zavaja javnost, je beseda bastard. Beseda nima skoraj nobene zveze z basi. Gre namreč za nezakonskega otroka kakšnega basista, za katerega se kasneje izkaže, da bo tenorist. Tenoristi – jezikoslovci so skovali veliko število besed, ki so zaradi ljubosumnosti in sovraštva naperjene proti basistom. Nekaj primerov: bebast, škrbast, grbast in nabasan. Od vseh naštetih je najmanj žaljiva slednja oznaka, to pa zato, ker tenorji takega stanja sploh niso zmožni. Uspehi basov so torej na vseh področjih velikanski in opazni.
To miniraziskavo lahko mirno zaključimo, da so bombastični!
___________________
* Prispevek je bil prvič objavljen v tiskani izdaji Naših zborov leta 2003, letnik 53, št. 2–3.
