Izšla je nova izdaja glasbenega dela skladatelja Lojzeta Lebiča FAUVEL ’86 – celovečerno glasbeno-scensko delo za mešani zbor, inštrumente, elektronsko glasbo in posnete glasove treh igralcev (B. Cavazza, P. Vetrih in A. Valič). Gre za skladbo, napisano spomladi leta 1986 ob 40-letnici APZ Tone Tomšič Univerze v Ljubljani, ki jo je zbor krstil 31. maja 1986 s takratnim zborovodjem Jernejem Habjaničem.
Nova izdaja je nastala v okviru Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, pobudo za natis pa je dala Karmina Šilec, ki bo modificirane okruške iz partiture, prirejene za izvedbo s Carmino Slovenico, predstavila na predpremieri kot choregie projekt oziroma kot »predstavo v nastajanju« v SNG Maribor 19. novembra letos. Takoj za tem pa se že pripravlja tudi prva mednarodna izvedba celotne partiture Fauvel ’86 v Operi Basel prihodnje leto aprila (za izvedbo v Baslu so nekateri deli skladbe prevedeni v angleščino) kot glasbeno-scenski projekt v izvedbi švicarskih umetnikov pod režijskim in umetniškim vodstvom Karmine Šilec.
Predstavnik založbe, ki je partituro izdala, je direktor JSKD mag. Igor Teršar. Uredništvo izdaje je bilo zaupano Mitji Gobcu, dolgoletnemu uredniku notnih izdaj, ki je skrbel tudi za organizacijo poteka priprav in natisa (notografija, korekture, prevodi tekstov, priprava zgoščenk, sodelovanje z avtorjem do končne oblike, natisa in vezave).
Partitura obsega 80 strani B4 formata ter 24 strani tekstovnega dela (besedilo zgodbe, prevodi besedil, navodila za izvajanje, legende in seznam izvajalcev). Sestavni del partiture je tudi zgoščenka s posnetki glasbe in treh recitatorjev, ki se predvajajo med živo izvedbo na odru. Za izdajatelja in založnika je ta edicija najtehtnejša in najzahtevnejša v pogledu kompleksnosti, notografije (nova notacija in grafika) in obsežnosti zvezka. Prav tako pa je tudi zelo reprezentančna. Notografijo je opravil Andrej Lenarčič ml. Izvodi bodo poslani na glasbene oddelke ključnih evropskih knjižnic.
Misli založnika in urednika:
»Veseli nas, da smo na Javnem skladu RS za kulturne dejavnosti na pobudo Karmine Šilec izdali delo skladatelja Lojzeta Lebiča FAUVEL ’86. Lojze Lebič je eden vodilnih slovenskih skladateljev. Ne glede na sodobnost izraznih sredstev s svojim glasbenim sporočilom prepričuje najširše plasti poslušalstva – od tradicionalno standardnega do bolj odprtega novemu. Odlikuje se se s tehtnim, v različne smeri iščočim skladateljskim znanjem, z muzikalnostjo in estetskim čutom za človeško mero humanistično naravnane umetnosti. /…/ Lojze Lebič je bil dirigent, predavatelj, strokovni mentor in svetovalec, predsednik in član tekmovalnih žirij. Po letu 1978 je kot predsednik odbora za odrasle zbore pri ZKDS odigral posebno vlogo, ko je zasnoval sistematično in celovito seminarsko izobraževanje. Predvsem pa je pomemben kot skladatelj. S svojimi stvaritvami spodbuja in zagotavlja uresničevanje najvišjih umetniških ambicij slovenskih zborov tako doma kot tudi v mednarodnem prostoru. Ob izidu Fauvela ’86 se zahvaljujem uredniku Mitji Gobcu, Andreju in Tadeju Lenarčiču ter skladatelju, ki je ves čas priprav intenzivno sodeloval.« (Mag. Igor Teršar, direktor Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti)
»Notna izdaja Fauvel ’86 je bila uredniško in organizacijsko zelo kompleksen projekt. Vključevala je veliko sodelavcev. Za končno obliko je bilo treba domisliti izvirnost in preglednost notnega zapisa, ki je pogosto notiran z grafiko. /…/ Uredniško delo je bilo izredno zahtevno in zanimivo! Zaradi treh različnih enot izdaje smo se odločili za naklado 25 fizičnih izvodov in 25 izvodov v elektronski obliki (pdf). Izdaja je vključena v zbirko IDSS s številko 46. Sodelavcem Lojzetu Lebiču, Andreju in Tadeju Lenarčiču, Saši Požek in Karmini Šilec se zahvaljujem za vzorno sodelovanje.« (Mitja Gobec, urednik)
Skladatelj o delu:
»Naslov skladbe je povzet po spevoigri o oslu, ki je kot nasprotje junaškemu pesnjenju nastala na francoskem dvoru na začetku 14. stoletja in se je v več rokopisih ohranila pod naslovom Roman de Fauvel. Vsebina izvirnika satirično riše podobo gotskega srednjega veka in je komaj prikrita kritika povzpetništva, lažne publicitete in predvsem oblastiželjnosti. Roman je menda nastal v krogu treh uradnikov francoskega dvora: Gervaisa du Busa (notarja v kraljevi pisarni), Raoula Chaillouja du Pesstaina in znamenitega začetnika glasbene ars nove, skladatelja Philippa de Vitryja. Po pripovedovanju enega izmed njih je iz zveze med prevarantskim oslom Fauvelom in nečimrno slavohlepnostjo izšlo s pomočjo Fortuninega kolesa sreče nešteto majhnih »Faveaus« (faux-veanus = goljufivih osličkov – teličkov).
Ta prikupna zgodba o mojstrskem prevarantu, ponazorjena ustrezno srednjeveškemu alegoričnemu mišljenju, je oddaljeno oblikovno in vsebinsko ozadje skladbe Fauvel ’86. Delo se skladno z naslovno besedo deli na šest prizorov, zborovsko-scenskih alegorij. Zvočno dogajanje poteka na treh ravneh:
– na arhaični, z glasbeno govorico, kakršna je bila v navadi v začetku 14. stoletja, ob prelomu med ars antiquo in ars novo; zajeti so takratni oblikovni tipi, monodično in polifono petje ter glasbeni dictus časa (piščali, brenkala, petje s falzetom ipd.);
– na ravni dramskega sporočanja, pripovedi, katere odmaknjenost je nakazana tako, da se »junaki« zgodbe
(Fauvel, Fortuna in Pripovedovalec, ki dogajanje povezuje) oglašajo iz zvočnikov;
– na refleksivni ravni, ki ji je posvečena glavna skladateljska pozornost; tu se v glasbeno radikalizirani obliki z današnjimi kompozicijskimi sredstvi posredujejo psihološka stanja, kot jih ustvarjajo poudarki iz pripovedi.
Vsakega izmed šestih prizorov skladbe obvladuje zanj tipičen način zborovsko-pevske artikulacije. Raba raznih jezikov (stare francoščine, latinščine in slovenščine) pa meri na nadčasovne vidike zgodbe o univerzalni človekovi nezadostnosti in šibkosti. Skladba je načrtovana tako, da jo je mogoče izvajati koncertno statično ali pa v poljubno razgibani odrskoscenski postavitvi.
Zakaj me je, skladatelja sodobnosti, pritegnila tema iz daljnega francoskega 14. stoletja? Ne poišče skladatelj téme, marveč le-ta najde v ustvarjalcu sozvočje s čim, kar je v njem že od prej. Fauvel ’86 ni moraliteta – ne volje niti pravice za kaj podobnega danes ne najdem. Fauvel mi pomeni ironično posmehljivo postavo iz davnih dni, zapleteno v večen turnir dobrega in zla, ali z besedami Milana Jesiha iz osrednjega (tretjega) prizora: »Iz temne smo in svetle polovice, zgneteni iz laži in iz resnice.« Na zgodbo o Fauvelu sem se v zadnjih letih večkrat spomnil!« (Lojze Lebič, skladatelj)
Odlomek iz partiture Fauvel ’86
Odlomek iz partiture Fauvel ’86
Odlomek iz partiture Fauvel ’86
