Malo je gimnazij, ki se lahko pohvalijo s tako številnimi in tako uspešnimi glasbenimi zasedbami, kot je Gimnazija Celje – Center. Na šoli deluje kar devet sestavov, v katerih sodeluje 135 sedanjih in nekdanjih dijakov. Zborovstvo na šoli ima bogato, 60-letno tradicijo. Leta 1957 je bil namreč ustanovljen prvi pevski zbor, ki neprekinjeno deluje pretežno kot dekliški pevski zbor. Danes ga vodi David Preložnik, dekliškemu zboru pa se na šoli pridružujejo še dekliški Nonet GCC pod vodstvom Barbare Arlič Kerstein ter fantovski skupini Oktet 9 in FaVoZa pod vodstvom Gregorja Deleje, ravnatelja, glasbenika in tudi sicer gonilne sile kulturnega in glasbenega dogajanja v Celju. V letošnjem jubilejnem šolskem letu so na gimnaziji izdali zgoščenko, na kateri so predstavljeni aktualni glasbeni sestavi, v znamenju obletnice so bili tudi vsi tradicionalni glasbeni dogodki – decembrski Miklavžev koncert, novoletni koncert, vabijo pa še na Pomladni koncert 19. aprila in koncert ob koncu šolskega leta 9. junija.
Glasba v stenah 100-letne zgodovine
Letošnja 60-letnica vokalnih sestavov je častitljiv jubilej, a zgodovina glasbenega ustvarjanja in poustvarjanja v Gimnaziji Celje – Center sega še veliko dlje in je povezana s samo secesijsko stavbo v središču mesta, kjer je bila leta 1912 najprej ustanovljena II. osnovna šola Celje. Glasba kot pomemben del življenja na šoli je ohranila svojo vlogo tudi v novoustanovljenem učiteljišču leta 1949, priložnostni glasbeni sestavi pa dobijo trajnejšo obliko leta 1957, ko je bil ustanovljen prvi pevski zbor, ki neprekinjeno in v raznolikih zasedbah deluje tudi danes. Tradicijo zborovskega petja na GCC so ustvarjali priznani glasbeni pedagogi in zborovodje Boris Ferlinc, Danijel Grum, Ivan Lah, Vlado Modic, mag. Vid Marcen, dr. Dragica Žvar, Metka Jagodič Pogačar. Za inštrumentalne sestave na šoli, kjer so v preteklosti delovali tudi godalni in harmonikarski orkester (vodila sta jih Danijel Grum in Olga Tičar), zadnje desetletje skrbi Sašo Šonc, ki sicer vodi zasedbo The Šlagers. Na šoli nastajajo tudi številne dijaške zasedbe, ki se spogledujejo s popularnejšo glasbeno govorico: »Zanimanje dijakov za glasbeno ustvarjanje, pa najsi bo to v različnih zasedbah ali glasbenih projektih, kot so muzikali in glasbeno-gledališki performansi, je veliko in z veseljem ugotavljamo, da iz leta v leto še narašča, kar je nedvomno tudi dokaz za dobro delo mentorjev«, pojasnjuje ravnatelj šole Gregor Deleja.
Zgodovina šolskega poslopja, ki je bilo razdeljeno na dva dela – nekdanjega dekliškega in fantovskega, ima morebiti kaj opraviti z dejstvom, da še danes fantje in dekleta prepevajo v ločenih sestavih, v skupnih projektih pa jih lahko slišimo tudi v sestavi mešanega mladinskega zbora. V takšnem projektnem mešanem zboru, ki je štel več kot 500 pevcev, so leta 2016 nastopili na Noči Modrijanov v dvorani Zlatorog v Celju.
Dekliški pevski zbor Gimnazije Celje – Center
Dejstvo je, da se v programe Gimnazije Celje – Center (predšolska vzgoja, gimnazija in likovna gimnazija) tradicionalno vpisuje več deklet kot fantov in da tudi zgodovinsko na tej šoli dominira dekliška zborovska glasba, zato ne preseneča, da je dekliški zbor še danes najštevilčnejši.
Dekliški pevski zbor Gimnazije Celje – Center, ki ga vodi David Preložnik, ima vaje dvakrat na teden, a organizacija vaj je ob urniku in pestrem obšolskem dogajanju prava umetnost, pove dirigent, zato so vaje tudi kdaj v soboto, enkrat ali dvakrat v letu pa organizirajo tudi intenzivne vaje. Veliko truda in potrpljenja je potrebno, da zbor zazveni, še posebej, ko imaš pred seboj pevce, ki so v sestavu največ štiri leta. Skrbno je treba izbirati tudi repertoar, razmišlja David Preložnik: »Vedno je izziv v izboru imeti sodobne skladatelje, slediti tradiciji zborovskega petja in imeti na repertoarju starejše skladatelje, tudi iz zlate dobe vokalne glasbe – renesanse, saj se s tem učimo temeljev zborovskega petja. Ljudska pesem, v izvirni obliki ali priredbi, je vedno tudi del letnega repertoarja. Zanimivo je tudi to, da pri mladih ne čutim odpora do ljudske pesmi; ko jo začnemo interpretirati in izpostavljati posamezne detajle, se jim to zdi toliko bolj vabljivo. Veseli smo tudi kakšnih priredb, ki so nastale za naš sestav ali za izvedbe na naših koncertih.«
Z dekliškim pevskim zborom gostujejo pri Slovencih v zamejstvu, bili so v Puli, Subotici, Zrenjaninu in Trstu, največji izziv pa so tekmovanja: »Tekmovanje je toliko večji izziv za pevce, zame je večkrat tudi stres, tako zaradi organizacije, ki jo vodim sam, kot seveda zaradi samih priprav. To, da gremo tudi izven meja Slovenije, mlade pritegne k še večjemu zanimanju za zbor. Na tem mestu bi izpostavil še to, da šolstvo kot sistem pri tovrstnem delu nudi zelo malo podpore; pomislimo, kako se umetnost iz leta v leto manjša v okviru kurikula. Sistem si moraš postaviti sam ali pa ga dogovoriti znotraj posameznega izobraževalnega zavoda. Če je zbor tradicija, je toliko lažje, nikakor pa ne smemo misliti, da je v srednji šoli dandanes zbor nekaj samoumevnega. V Slovenijije je (le) okoli 30 srednjih šol, ki imajo zbore …,« razmišlja David Preložnik, ki je najbolj ponosen na uspehe z regijskega tekmovanja 2015 v Slovenj Gradcu in državnega tekmovanja mladinskih in otroških zborov 2016 v Zagorju. Sredi letošnjega marca je zbor na mednarodnem tekmovanju v Firencah osvojil prvo mesto in posebno nagrado za najboljšega dirigenta tekmovanja, konec marca pa so se dekleta z zlatom okitila še v Zagorju.
Dekliški zbor je še danes najštevilčnejši vokalni sestav na šoli.
Dekliški Nonet GCC
Tradicija dekliškega zborovskega petja na Gimnaziji Celje – Center se od leta 2016 nadaljuje tudi v komornem sestavu Noneta GCC. Vodi ga Barbara Arlič Kerstein, ki je sicer 20 let vodila Dekliški pevski zbor in skrbela za zborovsko dejavnost na šoli od leta 1995.
»Ko sem kot razrednik dobila novo generacijo dijakov, se mi je porodila zamisel, da bi sestavili razredni nonet. Ampak iz tega ni nastal razredni, temveč šolski Nonet GCC. Tako smo oktobra leta 2016 začeli z vajami in že dobili vlogo kolednic v gledališki predstavi Božična pravljica v sodelovanju z gledališko skupino II. OŠ Celje. S pravljico smo decembra 2017 v Berlinu navdušile tam živeče Slovence, veleposlanika Franca Buta in njihove sodelavce. Že po štirih mesecih petja in uglaševanja smo se udeležile revije malih pevskih skupin in se uvrstile na državno raven, prav tako v letošnjem letu. Nastopamo na šolskih prireditvah, koncertih in sedaj smo postale prepoznavne v Celju. Ker smo mala zasedba, smo lažje mobilne, primerne za različne priložnosti petja in nastopamo na različnih prireditvah, otvoritvah. Smo mala družinica, ki je med sabo zelo povezana. Marca smo bile v Piranu, gremo tudi na intenzivne pevske vaje na Dobrno,« nam zaupa dirigentka Barbara Arlič Kerstein. V Nonetu GCC trenutno prepeva enajst deklet, program je zastavljen s poudarkom na slovenski besedi in ljudskem izročilu, saj želijo širiti slovensko pesem med ljudmi po svetu. Z letošnjim letom šolanje končuje kar šest deklet, zato jim resnično želimo, da bodo avdicije uspešne in da bo na odru stala nova generacija samozavestnih pevk, ki bo suvereno zastopala to pevsko zahtevno, komorno dekliško zasedbo.
Nonet GCC z dirigentko Barbaro Arlič Kerstein
Gregor Deleja in fantovski sestavi GCC
Če želimo predstaviti še fantovski del pevskih sestavov Gimnazije Celje – Center, moramo najprej pobliže spoznati pobudnika, promotorja in gonilno silo gimnazije – ravnatelja in glasbenika Gregorja Delejo. Gregor Deleja je človek številnih zanimanj in talentov, bi z gotovostjo lahko rekli glede na raznolikost funkcij, ki jih je ali jih še opravlja ob osnovnem poklicu profesorja glasbe in klavirja ter ravnateljevanju na gimnaziji. Na kulturno-organizacijskem področju ga srečujemo kot vodjo projektov in ustanovitelja Hiše kulture Celje in Društva ljubiteljev umetnosti Celje, dobro se je znašel tudi v letih, ko je kot turistični vodnik in samostojni komercialist delal na eni od celjskih turističnih agencij.
Gregor Deleja, ravnatelj Gimnazije Celje – Center, dirigent, profesor
Na organizacijskem področju deluje še kot podpredsednik uprave Fundacije Lucijana Marije Škerjanca, je tudi član Sveta zavoda Glasbene šole Celje, član strokovnih skupin za prenovo programa umetniška gimnazija – likovna smer in za delo z nadarjenimi dijaki, ki delujeta v okviru Zavoda Republike Slovenije za šolstvo, član upravnega odbora Skupnosti strokovnih gimnazij in član upravnega odbora Ženskega košarkarskega kluba Cinkarna Celje. Bil je dolgoletni član slovenskega programskega sveta Foruma slovanskih kultur in ustanovni član Rotaract kluba Maribor, Rotaract kluba Celje in Rotary kluba Celje – Barbara Celjska, bil je delegat v Svetu Rotaracta Evrope in vodja (DRR) skupine Rotaract Multi-District 1910/1920.
Zanimalo nas je, kako usklajuje vse funkcije in ali mu ostaja sploh še kaj časa zase: »Res je, da ob številnih glasbenih, službenih in obslužbenih dejavnostih ne ostaja kaj veliko prostega časa, a tega skušam kar se da učinkovito izkoristiti, zlasti s potovanji, ki so moja strast že od otroštva, pa z jadranjem, ki je ob smučanju tudi moj drugi športni hobi. Mislim, da je ravno raznolikost področij, na katerih delujem, tisti trdni temelj spodbude in motivacije za delo z mladimi. Ti zame osebno predstavljajo izjemen potencial in neprecenljiv vir idej, ki pa mu aktualni družbeni pogled, ki ceni le povprečje in konformizem, ni naklonjen,« odgovarja Gregor Deleja.
Že v dijaških letih sta s Simonom Dvoršakom vodila gimnazijski zbor in ustanovila Orkester I. gimnazije v Celju, ki deluje še danes. Prve pevske, dirigentske in organizacijske izkušnje si je pridobil torej že kot dijak, v študentskih letih pa tudi kot pevec in predsednik vokalne skupine Canticum, ki je delovala pod umetniškim vodstvom dirigenta Jožeta Fürsta. Danes kot pianist sodeluje v tango kvintetu Gamma, kot pevec pa v projektnem Vokalnem oktetu Hiše kulture Celje. Na Gimnaziji Celje – Center vodi fantovski zasedbi Oktet 9 in FaVoZa.
Oktet 9
Fantovska vokalna zasedba Oktet 9 je nastala leta 2009, pobudo zanjo so dali dijaki sami. Gregor Deleja se še spominja začetkov: »Prišlo jih je osem, a med njimi ni bilo nobenega pravega basa, zato sem rekel, da bom začasno vskočil kar sam. Ta začasno je postal kar stalnica, zasedba pa si je zaradi devetih članov nadela tudi pomenljivo ime – Oktet 9. V dobrih treh letih smo začetne korake nadgradili s prvimi uspehi na tekmovanjih a cappella glasbe v Žalcu in se začeli uveljavljati tudi širše. Leta 2008 smo se podali na prvo turnejo v tujino (v Lake District v Veliki Britaniji). K uspehu in prepoznavnosti je pripomogel tudi nastop na šovu Slovenija ima talent, ki so mu sledile odmevne turneje v Avstralijo, ZDA in na Tajvan, po celi Evropi, leta 2016 pa tudi na Kitajsko. Tega leta smo izdali tudi jubilejni CD.«
Zasedba zdaj že nekdanjih dijakov danes deluje pod okriljem Društva GCC z redno koncertno dejavnostjo na domačih in tujih odrih. Že kmalu, 18. maja, pripravljajo v Celju koncert, na katerem bodo predstavili notno izdajo aranžmajev, ki jih je za Oktet 9 napisal član zasedbe, tenorist Mihael Strniša. Junija se odpravljajo na turnejo v Švico, julija in oktobra pa še v Avstrijo.
Oktet 9
FaVoZa
Čeprav na Gimnaziji Celje – Center v povezavi s tradicijo dominirajo dekliški glasovi, je zanimanje fantov za petje prav tako izredno. To dokazuje druga fantovska zasedba na šoli – skupina FaVoZa. Nastala je kot podmladek Okteta 9, vanjo pa so vključeni aktualni dijaki. Gojijo klasično fantovsko petje, ki ga skoraj ne poznamo več. Fantje o sebi pravijo, da niso tako tekmovalno aktivni kot dekliški pevski zbor, a se lahko pohvalijo z dvema prvima nagradama s tekmovanj na Malti (2013 in 2016), odličnimi uvrstitvami na regijskih zborovskih tekmovanjih v Sloveniji, predvsem pa s stalno mednarodno koncertno dejavnostjo in turnejami, ki so jih vodile na Češko, v Italijo in Avstrijo, na Hrvaško, v BiH in Srbijo. S tradicionalno zgodnjepoletno turnejo ob dnevu državnosti vsako leto obiščejo Slovence v zamejstvu in tujini, turneje pa se udeležujejo tudi nekdanji pevci FaVoZe in pevci Okteta 9.
Vodenje šolskih fantovskih zasedb je svojevrsten izziv za dirigenta, razmišlja Gregor Deleja: »Fantovski glas je v času mutacije bistveno bolj krhek in nepredvidljiv od dekliškega, problem so seveda skrajni glasovi (drugi basi in prvi tenorji), tako da je potrebna velika mera kreativnosti pri izboru repertoarja in pa to, da se umetniški vodja čim prej sprijazni z dejstvom, da po dveh do štirih letih, ko pevci razvijejo poln fantovski glas, napoči trenutek, ko maturirajo in šolo ter zasedbo zapustijo. Repertoarna politika pri FaVoZi ostaja zvesta slovenski ljudski glasbi in pa resni glasbi vseh obdobij, tudi z izvedbami sodobne literature, ki je primerna za fantovski zbor.«
FaVoZa in dirigent Gregor Deleja
Vsi glasbeni sestavi GCC so nepogrešljiv člen pri kulturnem delovanju knežjega mesta, saj imajo kar štiri tradicionalne koncerte na leto, ki jih poleg drugih šolskih prireditev ponujajo širšemu občinstvu. Ob letošnji 60-letnici glasbenih sestavov pripravljajo 19. aprila v Narodnem domu še Pomladni koncert, na katerem se bodo predstavili vsi glasbeni sestavi, ki delujejo na šoli, in tradicionalni predpočitniški koncert, ki bo 9. junija pri Vodnem stolpu Celje.
