Foto: Mihael Roškar
Komorni zbor Glasis deluje pod okriljem Kulturno-umetniškega društva Markovski zvon iz Markovcev. Je ena izmed šestih sekcij, ki jih šteje sicer zelo številčno društvo, ki obstaja od leta 1997. Komorni zbor Glasis je njihova najmlajša sekcija, saj je pričel ustvarjati pred 3 leti; letos so zakorakali v četrto pevsko sezono. Kaj lahko po treh letih skupnega prepevanja in druženja povedo o sebi, od kod ime zbora in predvsem kaj so glavne povezovalne točke pevk in pevcev, ki so po kratkem času skupnega muziciranja že poželi uspehe, nam je zaupal dirigent Komornega zbora Glasis, Ernest Kokot.
Ste najmlajša pevska sekcija v društvu, ki v imenu sicer ne skriva ničesar v povezavi z vašim krajem Markovci. Od kod ime GLASIS?
V zvezi z imenom smo imeli kar nekaj pomislekov, zato smo znotraj zbora pripravili »natečaj za naj predlog imena zbora«. Po sistemu več glav več ve se je rodila ideja imena GLASIS, ki izvira iz besede glas, ki smo ji dodali še končnico -is (kot pri višajih, ker ko je tendenca pri kakšni skladbi nizka, se pevci spomnijo na višaj in že je tukaj prava intonacija J). Pevci v našem zboru ne prihajajo samo iz Markovcev, ampak se vozijo na vaje iz bližnje in daljne okolice.
Kakšna je struktura pevk in pevcev v zboru? Prihajajo od vsepovsod, pa vendarle je potrebna prilagoditev, še posebej, če se ti med seboj ne poznajo.
Za amatersko skupino, ki hoče kvalitetno poustvarjati zborovsko umetnost, je poleg tega, da mora biti barva zvoka zlita v homogeno celoto, ključnega pomena tudi dejstvo, da morajo biti v celoto zlite tudi osebnosti pevcev. Pevski zbor je zato živ organizem, ki se nenehno spreminja. Nekateri pevci pridejo in odidejo, drugim čas ne dopušča možnosti sodelovanja. Pomembno je, da glavnina ostaja. In okrog nje se oblikuje celota, ki nam bogati naša življenja. V zboru prevladuje srednja generacija, nekaj je tudi študentov (razpon let je med 22 in 53).
»Pojemo, ker to radi počnemo. Želja po “nekaj več”, nas združuje na rednih tedenskih vajah.«
Foto: arhiv zbora
Na ulici jih je težko zgrešiti.
Foto: Mihael Roškar
Kaj obsega vaš pevski repertoar? Najverjetneje je bilo treba pričeti z osnovami, da ste zbor najprej spoznali, a po uspehih sodeč ste znanje zelo hitro usvojili in nadgradili.
Ideja je, da zbor posega po čim širši paleti zborovskega programa, saj smo na tak način lahko zanimivi najrazličnejši strukturi naših poslušalcev. V prvi sezoni našega delovanja smo tako pričeli z gospel glasbo, ki je sama po sebi prijetna za poslušanje in izvajanje. Skozi to glasbo smo se znotraj zbora dobro spoznali, povezali in navdušili številne poslušalce. Ko smo se kasneje začeli pripravljati na naše prvo mednarodno tekmovanje v Olomoucu, pa smo posegli po vseh stilnih zvrsteh zborovske glasbe, od renesanse do glasbe skladateljev, rojenih v 20. stoletju. Tako je bilo tudi v lanski sezoni.
Ker bi radi čim širše predstavljali zborovsko glasbo, smo se v letošnji sezoni lotili projekta pop glasbe, s katerim želimo na naše koncerte privabiti čim več poslušalcev, v naše vrste pa tudi nove pevce.
Koncerti, projekti, državna in mednarodna tekmovanja … Vse to ste v pičlih treh letih že izkusili – in kar je še posebej pohvalno, vselej z uspehom.
Res je. Pričeli smo z enostavnejšimi skladbami, ki so se hitro izkazale, da jih lahko nadgradimo z zahtevnejšimi. Vsako leto se udeležimo območne revije pevskih zborov, ki jo vselej spremlja budno oko strokovnega spremljevalca. Po letu spoznavanja smo se naslednjo sezono odločili udeležiti se za nas debitantskega tekmovanja v Olomoucu, ki bi pokazalo, ali delamo v pravi smeri in sploh – da prebijemo led tudi v te vode. Vzporedno s pripravo na tekmovanje smo pripravljali in veliko koncertirali tudi s projektom Gospel in duhovna glasba, kar je zboru predstavljalo intenzivno delo. Na prvem tekmovanju smo sicer tekmovali edini v svoji kategoriji, pa to niti ni tako pomembno. Pomembna je bila energija na tekmovalnem odru, ko so pevci dokazali, kaj zmorejo (prepričan sem bil, da še mnogo več, kot so pokazali dotlej, in imel sem prav). To je skupino še tesneje povezalo in dokazalo, da je pred nami še mnogo lepih dogodkov. Ta je bil takoj v začetku tretje sezone, ko smo predstavili na 5. regijskem tekmovanju Štajerske in Prekmurja na Ptuju. Prejeli smo zlato priznanje z odliko in se pobližje spoznali z žiranti, ki so nam dali smernice za naprej. Letos junija smo obiskali še Bratislavo in prejeli zlato plaketo, ob tem pa še posebno nagrado za dramaturgijo izvedbe koncertnega programa.
Počasi rastemo, se razvijamo, pri tem pa je pomemben prav vsak izmed nas. Ker gre za komorno zasedbo, si na nastopih težko privoščimo manko treh ali štirih pevcev. Gre za prilagajanje, odrekanje vsakega posameznika, ki ob koncu vselej nosi zadovoljstvo.
Po intenzivnih vajah na Ribniškem Pohorju: delo je opravljeno, zdaj pa na pot!
Foto: Mihael Roškar
»Človek lahko doseže prav vse, če je iznajdljiv, vztrajen in usmerjen k izbranemu cilju z vsem svojim srcem in dušo.« (B. Eržen)
Foto: Mihael Roškar
Ponosni na uspeh!
Foto: arhiv zbora
Kako potekajo vaše pevske vaje? Omenili ste, da je smeh prisoten na vsaki vaji, še posebej pa, kadar se odpravite na tekmovanja (vaš priimek je pomenljiv zlasti v srednjeevropskih državah, kar ste že izkusili …). Kaj menite, kaj je ključno za dobro klimo v zboru?
Zbor se na vajah srečuje dvakrat na teden, tako da v delovni sezoni preživimo skupaj približno pet ur na teden. Ker so vaje ob večerih, ko so službene poti že za nami, je nujno potrebno, da ob predanosti petju, delu in disciplini skrbimo za pozitivne medsebojne odnose, ki jih prežemata smeh in dobra volja. Za te stvari skrbimo na ta način, da imamo seveda vedno »pavzo«, ki je najljubši del vaje. V naših vrstah imamo kakšnega posameznika, ki dirigenta zelo dosledno spomni, kdaj je čas za počitek.
Lačni niso nikoli in nikjer.
Foto: Mihael Roškar
Gonilna sila zbora, umetniški vodja in vir zdravega smeha
Foto: Karina Laura
Ker smo pravi Štajerci, se tudi vedno najde kakšen kozarček dobrega vina, punce pa večkrat poskrbijo, da imamo kaj sladkega prigrizniti. Tu so tudi praznovanja rojstnih dnevov, ko vsak posameznik poskrbi za »pripomočke« za petje, pa druženje po vajah, za kar imamo ustanovljeno delavno skupino (vedno odprta, da se pridruži kakšen član, pač glede na razmere iz domačega okolja …), ki mora po vsaki vaji v bližnjem lokalu poročati o uspešnosti vaj …
Najboljša pa so prav gotovo gostovanja in tekmovanja, kamor se ponavadi odpravimo za več dni. Take stvari zagotovo ljudi v skupini najbolje povežejo, saj se znotraj planiranih dogodkov zgodi tudi precej nepredvidljivih stvari. Eden takih je povezan z mojim priimkom, ki ima v teh vzhodnih državah zelo zanimiv prevod (beri, ‘moški spolni organ’ – slabšalno). Samo predstavljate si lahko, kakšen je odziv publike, ko zasliši takšno besedo na tekmovanju sakralne glasbe … In kakšni so naši odzivi, ko ne vemo, za kaj gre, pa tudi potem, ko že vemo, za kaj gre … Nepozabno in neponovljivo …
Markovci niso velik kraj, gre za štiritisoččlansko občino devetih vasi, kjer pa je pevska kultura zelo razvita. Če izvzamemo šolske zbore, občina premore več kot pet pevskih zasedb, od tega še en Komorni zbor Kor. Ali je ob tem kdaj čutiti konkurenco?
Smo občina, ki je v slovenskem vrhu, kar zadeva število pevcev na število prebivalcev. Ker je v naših ljudeh zavest kulturnega udejstvovanja velika, smo na to dejstvo zelo ponosni. Ker imamo torej kar nekaj odraslih pevskih zasedb, ki se udeležujemo medobčinskih pevskih revij, smo si v zadnjih letih zamislili tudi interno revijo pevskih zasedb občine Markovci, ki jo tik pred medobčinsko revijo organizira vedno eden izmed naših pevskih sestavov.
Zagotovo, da eden drugemu predstavljamo tudi konkurenco, saj ravno zato moramo biti vedno znova inovativni in iznajdljivi. Ob zdravi konkurenci vsi skupaj pridobivamo in rastemo.
Markovci
Foto: Patricija Majcen
Medse vedno znova toplo vabijo nove pevke in pevce, ki si želijo skupnega muziciranja in smeha v izobilju. 🙂
Foto: arhiv zbora
V treh letih ste se zagotovo že »poenotili« oz. zbližali s pevci. Tako ste letos pričeli tudi s »spremljevalnimi dejavnostmi« in se poleti skupaj podali na Bovški Gamsovec, zelo pogosto se odpravite na bližnji štajerski Triglav, prav tako ne manjka praznovanj ob osebnih jubilejih in drugih priložnosti. Kaj to pomeni za delovanje in razvoj zbora?
Kot sem že omenil, je ključnega pomena za dobro delovanje skupine, pa naj si bo to amaterska kulturna skupina, najrazličnejši profesionalni sestavi ali delovne skupine v kolektivih, kjer smo zaposleni, pozitivno in spodbudno delovno okolje. To nastane predvsem s »spremljevalnimi dejavnostmi«, kjer drug drugega spoznavamo še bolj poglobljeno.
Naš letošnji podvig na Bovški Gamsovec je bil začetek takšnega spoznavanja, pri katerem se kaj hitro pokažejo karakterne lastnosti vsakega posameznika (predanost, delo, disciplina …, vse tiste lastnosti, ki so potrebne tudi pri pevskem zboru). Vsi smo se ob koncu našega podviga strinjali, da mora pohodništvo postati tradicionalna dejavnost našega Glasisa. Ker pa je pri nekaterih potreba po druženju in gibanju večja kot pri drugih, se je letošnjo sezono rodila nova sekcija Glasisa, to je »jutranja pohodniška skupina na Donačko goro«. Ta se dobiva vsako drugo nedeljo ob 5.30. uri in do 8. ure prek Facebooka vsem ostalim Glasisom postreže z vsemi podatki o dogajanju na terenu. Tudi ta skupina je dovzetna za nove člane …
Ste umetniški vodja komornega zbora, ob tem pa za vami stoji upravni odbor, ki poskrbi za organizacijo in nemoteno delovanje. Kaj kot dirigent najbolj cenite pri delu z zborom?
Ko se je rodila ideja o ustanovitvi komornega zbora, se je v istem trenutku pojavil tudi dvom o organizaciji skupine. Danes si ne morem predstavljati delovanja našega zbora brez našega upravnega odbora in predvsem neutrudne predsednice Alenke Domanjko Rožanc, ki z veliko predanostjo in odgovornostjo opravlja svoje delo.
Delo z zborom me navdaja z veliko hvaležnostjo za dar, da lahko glasbena dela prek pevcev približam poslušalcem do te mere, da se skupaj dotaknemo kakšne duše. Pri delu z zborom nastopi vrhunec ustvarjanja, ko nam uspe, ko se v interpretaciji združimo na način, ki se ga zelo težko opiše z besedami … (to pravzaprav vidim šele zdaj, ko poskušam to opisati). Občutek, za katerega si želiš, da ga ne bi nič na svetu zmotilo, občutek zamaknjenosti, odsotnosti od vsega oprijemljivega, občutek božanskosti …
Kam so usmerjeni načrti v četrti sezoni? Kam se boste podali, kje vse boste zapeli?
Ravno v teh dneh nastaja končna podoba o udeležbi naslednjega mednarodnega tekmovanja, ki bo ob široki ponudbi tekmovanj za nas najverjetneje proti koncu maja ali v začetku junija v Nemčiji.
Sicer imamo v tem koledarskem letu predvidenih še kar nekaj nastopov. Med njimi sodelovanje na državni proslavi ob dneva Rudolfa Maistra, pa tradicionalni božični koncert našega društva. V naslednjem koledarskem letu se bodo zvrstili predtekmovalni koncerti, revije, krajši priložnostni nastopi, tekmovanje … Kot sem omenil, pripravljamo projekt pop glasbe, ki ga bomo ob vsem dogajanju počasi združevali v celoto in upam, da bo ta zaživel enkrat na začetku naslednje pevske sezone (september, oktober).
Poplačano delo in trud. Polovičarstva ni!
Foto: arhiv zbora
Komorni zbor Glasis in njegova zaščitna rumena barva
Foto: Karina Laura
