Foto: arhiv simpozija
Katalonska prestolnica je julija 2017 za en teden postala mesto, ki je sprejelo na tisoče zborovskih navdušencev z vsega sveta in jih združilo na Svetovnem zborovskem simpoziju, ki ga vsaka tri leta organizira Mednarodna zveza za zborovsko glasbo (IFCM). Od 22. do 29. julija 2017 so potekala predavanja o aktualnih zborovskih temah, predstavitve dobrih praks zborovske dejavnosti, dirigentski seminarji z različnimi dirigenti ter koncerti 24 izbranih najodličnejših zborov z vsega sveta. Vrhunec simpozija je predstavljal pogovor z ameriškim skladateljem Ericom Whitacrom ter koncert v masivni Baziliki svete Družine znanega arhitekta Anonija Gaudija. Naslov letošnjega simpozija je bil Barve miru, ki je drzno posegel v nemirno dogajanje v današnjem času. Osrednji dogajalni prostor je bil L’Auditori, ki je po predavanjih, seminarjih in predstavitvah zbral udeležence simpozija na večurnih koncertih, prostor pa je odstopil tudi različnim založniškim ponudnikom, ki so prodajali notno gradivo na zborovskem expu.
24 izbranih najodličnejših zborov z vsega sveta na 11. Svetovnem zborovskem simpoziju v Barceloni
Foto: arhiv simpozija
Nepogrešljive pesmarice za skupinsko prepevanje
Foto: arhiv simpozija
Dober glas za dober stas
Petje prispeva k dobremu počutju, zato se je tudi dan v času simpozija začel z upevanjem in prepevanjem, vsakič pod vodstvom drugega dirigenta. Skupinsko prepevanje ima posebno moč, zato so na simpoziju na voljo pesmarice, s pomočjo katerih se na jutranjih upevanjih udeleženci lahko pridružijo zboru in zapojejo skupaj s pevci. Takoj zatem pa se je dogajanje že nadaljevalo s predavanji in seminarji.
Dirigentski seminarji
Za dirigente, ki si želijo pridobiti nove izkušnje z delom z zborom, so potekali štirje mojstrski tečaji. V prvem delu simpozija sta potekala seminar s katalonsko dirigentko Elisendo Carrasco z repertoarjem za otroške in mladinske zbore ter seminar baročne in romantične glasbe z dirigentom Helmuthom Rillingom. V drugem delu pa sta potekala seminarja severnoameriške ljudske in afriške glasbe z dirigentom Rollom Dilworthom ter seminar z glasbo 20. stoletja in sodobnosti, ki ga je vodil dirigent Simon Halsey.
Zborovodje so se morali na mojstrske tečaje prijaviti že mesece pred simpozijem. K prijavi je spadal življenjepis z izkušnjami ter videoposnetki njihovega dirigiranja. Organizatorji simpozija so izbrali šest aktivnih ter deset pasivnih udeležencev seminarja. Na mojstrski tečaj za otroške zbore ter afriško glasbo so bile kot aktivne udeleženke sprejete tudi tri Slovenke, Kerstin Pori, Ema Nartnik ter Mirjam Jelnikar, ki so pridobile nove izkušnje izvajanja raznolikega zborovskega repertoarja ter predvsem nov vpogled k pristopu izvajanja gospel in afriške ljudske glasbe.
Maratonski koncerti
Zborovski simpozij je bil en sam velik, šest dni trajajoč koncert. Pričel se je z otvoritvenim triurnim koncertom, ki se je sklenil v katalonskem duhu grajenja človeških gradov. »Delovni« urnik simpozija je trajal do poznega popoldneva, nato pa je dvorana Pau Casals v L’Auditoriju že razvajala naše ušesne in očesne brbončice ob izvajanju raznolike zborovske literature nastopajočih zborov iz šestnajstih držav. Glasba je bila pogosto podkrepljena z gibi in koreografijo, ki je postala že skoraj nepogrešljiv element zborovskega petja. Po popoldanskih koncertih so imeli udeleženci možnost nakupa zgoščenk nastopajočih zborov ali sproščenega pogovora z glasbenimi kolegi.
Večerni koncerti so se večinoma odvijali v dvorani Pau Casals v L’Auditoriju, dva koncerta v dvorani Palau de la Musica Catalana pod Unescovo zaščito, ki je dala s svojim bogato okrašenim umetniškim videzom še dodaten pečat, udeleženci simpozija pa so se srečali tudi na koncertu združenih katalonskih zborov, ki ga je gostila masivna in umetniško dovršena Bazilika svete Družine, in kjer je zborom dirigiralo enajst katalonskih dirigentov. Večerni koncerti so trajali pozno v noč, tako da veliko časa za počitek ni bilo, pa tudi želje ne.
Koncerti so se odvijali tudi v Palau de la Musica Catalana, dvorani pod Unescovo zaščito
Foto: arhiv simpozija
Slovenci na simpoziju
Četrtek 27. julija je bil za Slovence zelo pomemben dan, saj je na koncertu v L’Auditoriju nastopil Dekliški zbor sv. Stanislava pod vodstvom dirigentke Helene Fojkar Zupančič. Občinstvo so pozdravile z belokranjsko ljudsko Bog daj, bog daj, sledili sta ji Lebičeva Uroki, ki je bila tako pevsko kot koreografsko dovršena, in svetovna praizvedba dela God of the open air britanskega skladatelja Boba Chilcotta, ki je skladbo napisal prav za to priložnost. Pevke so s svojim nastopom navdušile poslušalce, bile pa so tudi edini zbor simpozija, ki je k aktivnemu sodelovanju med koncertom povabil občinstvo. Del skladbe Jerusalem Damijana Močnika je na pobudo dirigentke pela cela dvorana Pau Casals, kar je vse udeležence koncerta združilo v prošnji za mir in udejanilo naslovno sporočilo simpozija.
Dekliški zbor sv. Stanislava na koncertu v L’Auditoriju
Foto: Janez Eržen
Del skladbe Jerusalem Damijana Močnika je na pobudo dirigentke Helene Fojkar Zupančič pela cela dvorana Pau Casals.
Foto: Janez Eržen
Pevka Dekliškega zbora sv. Stanislava Lucija Smrkolj je o svojih občutkih na odru svetovnega simpozija povedala: »Ko sedaj pomislim na simpozij v Barceloni, se najbolj spomnim zadnjega izdiha pri pesmi Jeruzalem. Prav vso svojo energijo sem podarila publiki. Nekaj je, če se zaveš, koliko ljudi te posluša, drugo, če se zaveš, kdo te posluša. Še zdaj se ne zavedam, kaj smo dosegle in kje ter pred kom smo zares pele. Zelo dobro pa vem, da smo se pevke pripravljale in garale celo leto. Ko sem se na koncu zavedla, da nam je uspelo, mi ni bilo žal niti sekunde truda, discipline in napora. Za pevca so najlepše darilo solze na licih, stoječi in navdušeni gledalci ter poslušalci žarečih oči. Takrat se zaveš, da si pustil velik pečat, ki bo mogoče še nekaj časa ostal v srcih. Če bi imela ponovno možnost nastopiti na odru, kjer so gledalci taki ljubitelji zborovske glasbe, ne bi niti za sekundo oklevala z odločitvijo.«
Po celoletnem trdem delu je prišel v Barceloni tudi čas za sprostitev.
Foto: Janez Eržen
Španska energija …
Foto: Janez Eržen
Javni sklad RS za kulturne dejavnosti je na simpoziju predstavljal tudi Zvezo za veliko zborovsko nagrado Evrope (European Grand Prix for Choral Singing Association).
Foto: arhiv simpozija
Skladatelj in profesor Damijan Močnik je na simpoziju predstavil zborovsko piramido Zavoda sv. Stanislava kot primer dobre prakse šolskega zborovskega petja. K dogajanju na simpoziju je prispeval tudi Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, ki ga je predstavljala Maša Medved: »Na Zborovskem Expu 11. Svetovnega zborovskega simpozija v Barceloni sem predstavljala Zvezo za veliko zborovsko nagrado Evrope (European Grand Prix for Choral Singing Association). Tekmovanje za veliko zborovsko nagrado Evrope je vsakoletno finalno tekmovanje zmagovalcev šestih zahtevnih evropskih zborovskih tekmovanj: Concorso Polifonico Guido d’ Arezzo (Italija), Béla Bartók International Choir Competition Debrecen (Madžarska), Florilège Vocal de Tours (Francija), International May Choir Competition Varna (Bolgarija), Certamen Coral de Tolosa (Baskija/Španija) in Mednarodno zborovsko tekmovanje Maribor.«
Svetovni zborovski simpozij – prestiž?
Udeležba na simpoziju od posameznika zahteva vnaprejšnjo pripravo, tako programsko kot tudi finančno. Najbolje je združiti prijetno s koristnim in udeležbo na tovrstnem dogodku povezati s poletnim dopustom. Predvidevati je treba, da prisotnost na tovrstnem dogodku izprazni tudi marsikateri mošnjiček. Torej zakaj na svetovni zborovski simpozij?
Odgovor na to poznata večkratni udeleženki simpozija in prepoznavni imeni slovenskega zborovskega prizorišča, svetovalka v predmetni skupini za glasbo na Zavodu za šolstvo dr. Inge Breznik in zborovodkinja Katja Gruber: »Mednarodni simpoziji so priložnost, kjer v kratkem času, na enem mestu, pridobiš veliko informacij o novih spoznanjih v znanosti, pristopih, metodah in oblikah dela na določenem področju. Zborovski simpozij pa ponuja še energijsko injekcijo: obisk koncertov odličnih zborov iz različnih koncev sveta v arhitekturno zanimivih in zvočno dovršenih prostorih,« meni Inge Breznik.
Le zakaj na svetovni zborovski simpozij?
Foto: Janez Eržen
Učiteljica glasbe in zborovodkinja Katja Gruber pa nam je nanizala pravo zakladnico razlogov: »Na simpozij grem zato, da si ob poslušanju najboljših zborov ostrim svoje uho in se odmaknem od vsakdanjega »šolskega« zvoka; zato, da opazujem interpretacije najvidnejših zborovodij in dobim kakšno idejo; zato, da slišim trenutno aktualno zborovsko literaturo in jo na prodajni razstavi not lahko takoj kupim; zato, da spoznam nove pedagoške pristope in dobim nove ideje za svoje delo; zato, da osvežim vse, kar sem nekoč že vedela ali uporabljala pri delu, pa je utonilo v pozabo; zato, da se lahko vsak dan pogovorim s prisotnimi kolegi o vsem videnem in slišanem in tako doživim kanček kvalitetne kritike; zato, da naredim nekaj zase in za svojo strokovno rast.« Udeležbo na simpoziju priporoča vsem, ki »želite biti notranje prebujeni in se ne zadovoljite z umetniškim mirovanjem; radi poslušate dobro zborovsko glasbo; se radi pogovarjate in debatirate o izvajalskih praksah; radi brskate po notnem gradivu in ga kasneje izmenjujete s kolegi; ste tu in tam pripravljeni za nekaj dni pobegniti od domačih obveznosti zato, da ste kasneje pri svojem delu bolj učinkoviti in vam takrat ostane več časa za družino.«Udeležbo na simpoziju priporoča vsem, ki »želite biti notranje prebujeni in se ne zadovoljite z umetniškim mirovanjem; radi poslušate dobro zborovsko glasbo; se radi pogovarjate in debatirate o izvajalskih praksah; radi brskate po notnem gradivu in ga kasneje izmenjujete s kolegi; ste tu in tam pripravljeni za nekaj dni pobegniti od domačih obveznosti zato, da ste kasneje pri svojem delu bolj učinkoviti in vam takrat ostane več časa za družino.«
Slovenski udeleženci simpozija
Udeleženci, ki so simpozij okusili prvič, se vračajo domov polni energije in zborovskega optimizma: »V času simpozija sem se prestavila v popolnoma drug svet. Zgodnje vstajanje, študiranje partitur, pešačenje po stari Barceloni, zgoščena predavanja mojstrskega tečaja iz dirigiranja, hitra hoja do koncertnih dvoran in potem vrhunci celega simpozija – celovečerni koncerti najboljših pevskih zasedb. Po petih urah poslušanja najlepše in najboljše zborovske glasbe pa je bil nekje med eno in drugo uro zjutraj čas tudi za spanje. Nič ne more zamenjati občutij, ki sem jih doživljala, obkrožena z vrhunsko zborovsko glasbo in z ljudmi, ki prav tako globoko čutijo ljubezen do petja in zborovodstva kot jaz. Še zdaj sem ganjena, ko pomislim, kako povezano sem se počutila z vsemi novimi zborovodskimi prijatelji. Kar razganjalo nas je ob izmenjevanju mnenj in izkušenj v pokoncertnih debatah. Hvaležna sem, da sem zbrala pogum in se znašla v Barceloni na simpoziju, kjer so me nova poznanstva in znanja obogatila in vzbudila v meni željo po napredku in zares kvalitetnem zborovskem delovanju,« pa je navdušeno pripovedovala aktivna udeleženka Ema Nartnik.
Naslednji svetovni zborovski simpozij bo leta 2020 na Novi Zelandiji, kar bomo spet združili s počitnikovanjem, seveda. 🙂
Naslednji svetovni zborovski simpozij bo leta 2020 na Novi Zelandiji.
