Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti vsako leto izbranim posameznikom ali skupinam, ki so z izjemnimi dosežki na področju kulturnega ustvarjanja, poustvarjanja, raziskovanja, organizacije in vzgoje zaznamovali razvoj ljubiteljske kulturno-umetniške dejavnosti v Sloveniji, podeli posebna priznanja. Najvišja priznanja so odličja Sklada, sledijo področna priznanja, priznanja območnih izpostav in jubilejne značke.
Najvišji odličji Sklada sta Zlata in Srebrna plaketa, ki ju prejmejo posamezniki ali skupine za izjemne ustvarjalne in poustvarjalne dosežke v daljšem obdobju kot priznanje za njihovo uspešno življenjsko delo. Najvišji področni priznanji pa sta Gallusova plaketa za izredne ustvarjalne ali poustvarjalne dosežke ali življenjsko delo na glasbenem področju ter Gallusova listina za dolgoletno strokovno in organizacijsko delo, kulturno vzgojno in mentorsko delo, analitično, raziskovalno in publicistično delo, ki je pomembno vplivalo na razmah ljubiteljske kulturne dejavnosti na glasbenem področju.
Med nagrajenci z različnih ljubiteljskih področij (glasba, likovna umetnost, gledališče, sodobni ples, folklora, literatura in film) za leto 2013 predstavljamo tiste, ki so priznanja prejeli za svoje delo na področju zborovske dejavnosti.
Vera Clemente Kojić – Srebrna plaketa 2013 za ustvarjalno delo na področju vokalne glasbe
Ko govorimo o zborovskem petju na Primorskem, ne moremo mimo Vere Clemente Kojić, (so)ustanoviteljice in zborovodkinje kar šestnajstih zborovskih sestavov. Njeno življenjsko delo je bilo vselej usmerjeno v vzgojo mladih pevcev, ki jim je vzbudila ljubezen do zborovske pesmi. Mnogo let je bila tudi strokovna spremljevalka revij otroških in odraslih pevskih zborov na Primorskem ter sodelavka Zveze pevskih zborov Primorske, Zveze kulturnih društev in Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti.
Za zborovsko delo jo je navdušil Maks Pirnik, ki je kot profesor in zborovodja mnogo let uspešno deloval na Tolminskem. Po njegovi zaslugi se je že kot dijakinja tolminskega učiteljišča preizkusila v vlogi zborovodkinje. Po končanem študiju glasbe na Višji pedagoški šoli v Ljubljani in muzikologije na Filozofski fakulteti je delala na Osnovni šoli Idrsko, nižji gimnaziji v Kobaridu ter glasbeni šoli, učiteljišču in gimnaziji v Tolminu. Ob poklicnem pedagoškem delu pa se je še posebej posvetila zborovskemu petju.
Vera Clemente Kojić, prejemnica Srebrne plakete 2013
Z visoko mero umetniške poustvarjalnosti in obilico srčne kulture je zaznamovala delo z mladimi in jim podarila svojo ljubezen do glasbe in petja. Vodila je številne pevske sestave – dekliške, ženske, moške in mešane zbore, oktete, kvartete in male pevske skupine. Vedno je sledila sodobni glasbeni literaturi in v programe uvrščala tudi dela mlajših skladateljev iz svoje bližnje okolice. S pevskimi zbori je uspešno nastopala na revijah mladinskih pevskih zborov v Zagorju in Celju, na tekmovanjih Naša pesem v Mariboru ter na vseh večjih prireditvah na Primorskem. Temu so se pridružila številna snemanja za Radio Koper in RTV Slovenija, ki so jih kasneje izdali na zgoščenki z naslovom Pojo tolminski pevci od 1961 do 2008.
Kljub upokojitvi je Vera Clemente Kojić še vedno aktivna, saj vodi zbor Društva upokojencev Tolmin in vokalno skupino Nepozebnice, strokovno spremlja revije odraslih, otroških in mladinskih pevskih zborov ter svetuje mladim zborovodjem.
V šestdesetih letih umetniškega poustvarjanja je prejela veliko nagrad in priznanj za delo z zbori na regijski in državni ravni, Občina Tolmin pa ji je leta 2009 podelila tudi naziv »častna občanka«. S svojo predanostjo, strokovnostjo, odgovornostjo in ljubeznijo se je zapisala v srca številnih ljubiteljev petja.
Ambrož Čopi – Gallusova plaketa 2013
Ambrož Čopi, predstavnik mlajše generacije slovenskih skladateljev ter zborovodja, ki se uvršča v sam vrh slovenskega zborovskega petja, je prejel Gallusovo plaketo Sklada. Ambrož Čopi je dejaven na različnih področjih in povsod s svojo strokovnostjo, zagnanostjo, predanostjo glasbi navdušuje številne mlade glasbenike in poslušalce ter pri tem dosega vrhunske rezultate na domačih in tujih tekmovanjih. Je umetnik, ki živi z glasbo in se ji predaja, ne da bi pri tem razmejeval čas na delovni in prosti, temveč ga preprosto uživa.
Svoja prva znanja na področju vokalne glasbe je kot asistent dirigenta Stojana Kureta pridobival pri APZ Tone Tomšič v Ljubljani in kot pevec Komornega zbora AVE, petje pa je izpopolnjeval tudi pri prof. Marjanu Trčku na nižji glasbeni šoli v Ljubljani. Že v času študija je leta 1992 ustanovil Komorni zbor Iskra Bovec in ga uspešno vodil deset let. Leta 1998 je prevzel dirigentsko mesto novoustanovljenega Komornega zbora Nova Gorica (do 2004), Mešanega pevskega zbora Obala Koper (do 2007), MeMPZ Gimnazije Koper (1999–2002, 2007–2013) od leta 2004 pa je dirigent Akademskega pevskega zbora Univerze na Primorskem. Trenutno poleg APZ UP z velikimi uspehi vodi še Zbor Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana, od septembra pa je gostujoči dirigent Komornega zbora AVE.
Njegova želja predajati znanje mladim ga je že zelo zgodaj vodila v pedagoški poklic. S šestnajstimi leti je obudil oddelek glasbene šole v Bovcu, še pred zaključkom študija pa so ga povabili na Srednjo glasbeno in baletno šolo v Ljubljano, kjer je štiri leta poučeval strokovno-teoretične predmete in na šoli ustanovil krožek Osnove kompozicije. Ob ustanovitvi umetniške smeri na Gimnaziji Koper se je leta 1999 odzval povabilu in od tedaj tudi tam poučuje solfeggio, glasbeni stavek, komorno igro, klavir, zbor, vodil pa je tudi orkester.
Z zavedanjem, da okolje pomembno vpliva na razvoj različnih glasbenih dejavnosti in posameznikov, Ambrož Čopi s svojimi zasedbami vseskozi z zanimivimi idejami in predanostjo organizira koncertne cikle, s katerimi pomembno soustvarja kakovostno glasbeno ponudbo na Obali. Njegova strast in predanost glasbi navdušujeta številne mlade glasbenike in poslušalce, ki jih njegova glasba ali srčna interpretacija prepriča in prevzame, da prisluhnejo.
Ambrož Čopi, prejemnik Gallusove plakete 2013
Foto: Janez Eržen
Stanko Polzer – Gallusova listina 2013
Pevska, predvsem zborovska dejavnost je med koroškimi Slovenci eden od temeljev kulturnega ustvarjanja in narodnega obstoja. Stanko Polzer, dobitnik Gallusove listine Sklada, je v preteklosti kot vodja raznih zborov iskal in našel nove poti pevskega izražanja in sprejel marsikateri vrhunski izziv.
Glasba in petje sta bila za Stanka Polzerja že od mladih nog tista umetniška zvrst, ki ga je najbolj pritegnila in ki mu je najmočneje oblikovala življenje. Že v gimnazijskih letih je bil član šolskega ansambla Mladi mi, s katerim je gostoval tudi v drugih državah Evrope in v Ameriki. Maturiral je na Zvezni gimnaziji za Slovence v Celovcu in na Glasbeni visoki šoli v Gradcu študiral šolsko glasbo, instrumentalno glasbeno vzgojo in dirigiranje pri prof. K. E. Hoffmannu. Med študijem je bil dve leti stalni član profesionalnega zbora Pro arte, ki se ukvarja s sodobno glasbo. Pel pa je tudi pri vokalnem ansamblu Voices Company (zdaj Voices Factory).
Kmalu je prevzel vlogo zborovodje pri raznih zasedbah, med drugimi je dosegel lepe uspehe z Mešanim pevskim zborom Peca v Globasnici. Kasneje se je posvetil le delu z Mešanim pevskim zborom Danica, ki ga vodi že od leta 1992.
Mag. Stanko Polzer poučuje zborovodstvo pri Slovenski glasbeni šoli v Celovcu in glasbo na Zvezni gimnaziji za Slovence v Celovcu, kjer že leta vodi tudi Mladinski zbor. Na pevsko prizorišče vnaša nov pristop do pevskega izročila in zna navdušiti pevke in pevce tudi za zahtevno mednarodno glasbo oz. petje. Z zahtevnimi glasbenimi projekti je dokazal, da so amaterski (društveni) koroški zbori zmožni izvajati vrhunske skladbe svetovne glasbene literature.
Kot strokovnjak širšemu krogu pevcev in poslušalcev odpira nove pevske svetove ter jih ob tem vestno spremlja in vodi. Kljub vsej odprtosti pa ne zanemarja pevskega izročila, iz katerega sam izhaja in s katerim je odraščal – koroške ljudske pesmi. In vse to pride na lep način do izraza, ko pravi: »Želim si, da bi znali še naprej delovati v napetostnem razmerju med ohranjanjem naše slovenske narodne pesmi ter odprtostjo za vse druge pevske izzive in kulture.«
Stanko Polzer, prejemnik Gallusove listine 2013
Foto: Janez Eržen
Sonja Kasesnik – Gallusova listina 2013
Ko govorimo o kulturnem razvoju občine Trebnje, nikakor ne moremo mimo Sonje Kasesnik, ki je s svojimi aktivnostmi, prizadevanjem in strokovnostjo vidno sooblikovala kulturno življenje kraja.
Sonja Kasesnik je otroštvo in mladost preživljala v Trebnjem. Gimnazijo in glasbeno šolo je obiskovala v Novem mestu in leta 1968 diplomirala na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Poklic glasbene pedagoginje in zborovodkinje je opravljala na osnovnih šolah v Ilirski Bistrici, Šempetru in Celju, kjer je v vseh 37 letih službovanja uspešno vodila tudi otroške in mladinske pevske zbore. Z umetniškimi dosežki se na zborovskem področju umešča v vrh slovenskega otroškega in mladinskega zborovstva.
Vseskozi je vodila in korepetirala različne vokalne zasedbe in 8 let opravljala mentorstvo dijakom pedagoške gimnazije in študentom glasbene pedagogike ter 10 let tudi zborovodjem mladinskih zborov. Pripomogla je k uspešnemu delovanju Pevskega društva Tabor, kjer je kot korepetitorka Mešanega pevskega zbora PD Tabor aktivna že 23 let. Pred več kot 10 leti so pevke Pevskega društva Tabor začele delovati tudi v ženskem sestavu, ki ga od samega začetka vodi Sonja Kasesnik. Z njenim umetniških vodenjem ženskega zbora je Pevsko društvo Tabor poneslo kakovostno petje daleč prek meja občine.
V okviru Zavoda za šolstvo je več let vodila študijske skupine in izvajala zborovske delavnice za področje celotne Slovenije. Še vedno redno sodeluje v raznih odborih in komisijah ZKOS, JSKD in Mladinskega pevskega festivala Celje ter od leta 1986 dalje opravlja strokovna spremljanja in ocenjevanja otroških in mladinskih pevskih zborov na območnih revijah in tekmovanjih.
V 37 letih uspešnega pedagoškega dela, vodenja otroških in mladinskih pevskih zborov je pomembno sooblikovala kulturno življenje v krajih svojega delovanja.
Sonja Kasesnik, prejemnica Gallusove listine 2013
Foto: Janez Eržen
