Foto: Janez Eržen
Od sredine do konca novembra smo v različnih šestih krajih po Sloveniji lahko spremljali peta oz. šesta Regijska tekmovanja odraslih pevskih zasedb … šesta za Primorsko regijo, kjer se je zamisel za bienalna regijska tekmovanja rodila, že naslednje leto, 2007. torej, pa so se tej pridružile še ostale slovenske regije. Na štirinajstih tekmovalnih koncertih se je letos predstavilo 74 zborov in vokalnih skupin. Strokovne žirije, ki so jih sestavljali Ambrož Čopi, Gregor Klančič, Stojan Kuret, Urša Lah, Danica Pirečnik, Marko Vatovec in Tadeja Vulc, je mednje razdelila 11 zlatih priznanj z odliko, 28 zlatih, 29 srebrnih in le 6 bronastih, kar pomeni, da so bili zbori dobro pripravljeni, da so lepo izbirali svoj tekmovalni program in da so vsaj polovici odprta vrata na državno zborovsko preizkušnjo, imenovano Naša pesem, ki se bo 23. in 24. aprila prihodnje leto odvijala v Mariboru.
Grudnove Šmikle iz Železnikov so pod vodstvom Marjete Naglič navdušile v Škofji Loki na Gorenjskem, prav tam je izvrstno nastopil tudi drugi ženski zbor, Carmen Manet, ki ga vodi Primož Kerštanj, in pa Domžalski komorni zbor z zborovodkinjo Ano Erčulj. V Žalcu sta izstopali dve dekliški pevski skupini iz Radelj ob Dravi, Vokalni kvartet Rusalke s Tadejo Vulc in zbor Aglaja, ki ga vodi Kerstin Vuga. Med primorskimi je žirija v Postojni na vrh postavila Dekliški zbor Pueri cantores iz Tolmina, vodi jih Barbara Kovačič, ob njih pa še APZ Univerze na Primorskem z zborovodjo Mirkom Ferlanom. Osrednja Slovenija je dala enega dobitnika zlatega priznanja z odliko, to je bil Komorni zbor Ave iz Ljubljane z Markom Vatovcem. Na Ptuju – Štajerska regija in Pomurje – sta slavila dva komorna zbora iz Markovcev, Kor, ki ga vodi Daniel Tement, in Glasis z zborovodjo Ernestom Kokotom. V Krškem so tekmovali zbori Dolenjske, Posavja in Bele krajine, med temi pa, žal, ni bilo dobitnikov zlatega priznanja z odliko.
Zazvenela dela kar 72 slovenskih skladateljev
Vsi omenjeni zbori, pa tudi nekateri, ki jim je zlato z odliko za las ušlo, so prejeli še vrsto posebnih nagrad, med katerimi je bila na Primorskem tudi Gabrijelčičeva nagrada; za najboljšo izvedbo skladbe primorskega avtorja jo je prejel Mešani pevski zbor Jacobus Gallus iz Trsta z zborovodjo Markom Sancinom, prislužili pa so si jo z izvedbo skladbe Lux beata trinitas Andreja Makorja. Makor pa je bil ob Ambrožu Čopiju, Tadeji Vulc in Patricku Quaggiatu tudi največkrat izvajani avtor letošnjih regijskih tekmovanj. Zanimiv je predvsem podatek, da so na vseh šestih tekmovanjih zazvenela dela kar 72 slovenskih skladateljev, tako tistih iz prejšnjih stoletij (poleg Gallusa, ki je posebno poglavje, še Kimovca, Gerbiča, Ipavca, Deva, Savina idr.), pa preminulih ustvarjalcev 20. stoletja (Kogoja, Šivica, Švare, Pahorja, Kreka, Merkuja idr.), pomembnih živečih komponistov (Lebiča, Ježa, Močnika, Kumarja …) in tudi najmlajše skladateljske generacije, vse tja do študentov Akademije za glasbo v Ljubljani, ki zbore tudi vodijo.
Primerjava po regijah
Primorsko tekmovanje je bilo zadnje v nizu regijskih tekmovanj, ki so se vrstila ves november, od 8. 11. v Žalcu pa vse do 28. 11. v Postojni. Tam je na moje vprašanje o vtisih odgovarjala Urša Lah: »Vtisi so zelo lepi. Današnji dan je bil poln umetniških doživetij,« je povedala naša ugledna dirigentka v vlogi predsednice strokovne žirije, »pripravili so nam jih pevci, ki so se bili pripravljeni odreči marsičemu, da so lahko vse leto hodili na vaje in se trudili, zborovodje, ki so se odločili, da se bodo prijavili na tekmovanje in svoje delo postavili v vpogled in presojo pred žirijo, kar ni lahka odločitev, spoštujem njihovo zaupanje v nas. Zahvala pa gre tudi občinstvu, ker je spodbudno in na korekten način spremljalo tekmovalne nastope.«
Mihela Jagodic, svetovalka za zborovsko dejavnost na JSKD, pa je okoliščine letošnjih regijskih tekmovanj pojasnila takole: »Letos smo pri Javnem skladu, ki zadnji dve leti organizira vseh šest regijskih tekmovanj, opazili precejšen napredek pri interesu, dobili smo namreč kar 90 prijav, kar je doslej največ. Nekaj med njimi ni bilo primernih – v okolju, kjer nastopajo, so to sicer nadpovprečni sestavi, še vedno pa po naših kriterijih niso zreli za nastop na takem tekmovanju. Te smo zavrnili, ker nismo želeli, da bi jim morebiten slabši rezultat vzel pogum za nadaljnje delo, prepričani pa smo, da bodo tudi ti v kratkem kakovostno zrasli do te mere, da bodo lahko uspešno sodelovali.«
Vsi zbori so bili, kot rečeno, dobro pripravljeni, pa vendarle so se po oceni Mihele Jagodic njihovi dosežki v posameznih regijah razlikovali: »Tako programsko kot tudi izvedbeno so bila na najvišji ravni tekmovanja na Primorskem, Gorenjskem in v regiji Od Celja do Koroške, nekatere regije so vključevale veliko vokalnih skupin, kar se zdi mogoče malo ‘nevarno’, seveda si ne želimo tega trenda … Sicer pa vemo, da te vokalne skupine niso nastale zaradi tekmovanja, delujejo že dalj časa, vendar pa so šele zdaj zbrale dovolj poguma za nastop na regijskem tekmovanju. Doslej so imele namreč svojo prireditev, državno revijo malih pevskih skupin, ki se je programsko ponavljala in ni napredovala, pa smo jo zato ukinili in skupine povabili v družbo zborov.«
Kdo so pravzaprav zbori, ki se prijavljajo na regijska tekmovanja?
Katerim zborom so namenjena ta tekmovanja – tudi o tem Mihela Jagodic: »Na letošnjih tekmovanjih smo zabeležili veliko število debitantov, tako zborov kot vokalnih skupin pa tudi zborovodij, kar je lepo in prav. Kakovostni razpon skupin je lahko oz. celo zaželeno zelo različen. Na teh tekmovanjih je namreč prostor tako za tiste, ki šele začenjajo svojo pot iz nekega povprečja, kot tudi za tiste, ki želijo dobiti oceno, kje pravzaprav so pred državnim tekmovanjem. Tem zborom je regijsko tekmovanje dobra orientacija, če lahko tako rečem. Meja za razmišljanje o vpisu na državno tekmovanje je po moji oceni in oceni članov strokovnih žirij tam nekje okrog 80 točk. Zbori, ki na regijskem tekmovanju dosežejo zlato priznanje, bi po naši oceni lahko uspešno nastopili tudi na državnem tekmovanju Naša pesem.«
Napredek in rast zborov v zadnjih letih
V šestih letih, kar Javni sklad RS za kulturne dejavnosti organizira regijska tekmovanja, je zaznati določen napredek in rast zborov. O tem je spregovoril priznani slovenski zborovski dirigent Stojan Kuret, ki je letos od šestih prisluhnil kar štirim tekmovanjem – trem kot član strokovne žirije, postojnskemu zgolj kot poslušalec z ‘naostrenimi’ ušesi: »Opazil sem velik napredek pri zborih, ki jih spremljam že več let. To je še eno potrdilo, da so regijska tekmovanja res potrebna in da je bila ta zamisel, ki se je pred šestimi leti rodila na Primorskem, res dobra. Še zlasti primerna so za mlade zborovodje in nove zbore, ki se tu lahko pokažejo oz. ugotovijo, kam spadajo. So primerno zahtevna, usmerjena programsko in umetniško, kar pomeni, da se mladi zborovodje tu učijo in napredujejo. Letos sem spoznal vrsto mladih, ki se zavzeto lotevajo tega dela, nekateri bolj, drugi manj uspešno, večina z veliko odgovornostjo. Opažam vedno večjo skrb za vokalno tehniko, ki je ključ do dobre in natančne intonacije. Kot žirant sem spremljal tekmovanja v Žalcu, Škofji loki in Logatcu, kot poslušalec v Postojni in moram reči, da je najbolj zanimiv še vedno primorski konec, na nobenem od koncertov se nisem dolgočasil, noben zbor ni bil tak, da ne bi sodil na tekmovanje. Na drugih koncih sem slišal tudi kak zbor, ki še ni bil zrel za to preizkušnjo, pa nič hudega. Na Štajerskem je nekaj zanimivih mladih zborovodij, ki so me presenetili, Osrednjeslovenska regija me je presenetila v negativnem smislu, Gorenjska pa se je predstavila zelo častno, oba ženska zbora sta se lepo izkazala.«
Kako naj torej ravnajo zborovodje, kaj je pomembno, česa se morajo zavedati?
Urša Lah: »Vsi, tudi dobri zbori, so lahko še boljši, zato priporočam vsem zborovodjem, naj se izobražujejo, naj hodijo na koncerte, naj obiskujejo tekmovanja. Na spletu imamo dostop do zelo dobrih programov, kjer lahko dobimo dobre umetniške ideje, kaj in kako izvesti. Združenja, kot so Europa Cantat ali Mednarodna federacija za zborovsko glasbo (IFCM) prirejajo izobraževalne seminarje, te prirejata tudi JSKD in Glasbena matica Ljubljana … Možnosti za izobraževanje je zelo veliko. Če je zborovodja izobražen, če je radoveden, če išče in se zanima, bo znal pravilno izbrati in zbor navdušiti za učenje. Če je zborovodja sistematičen, če vzgaja svoje pevce, bo prej ali slej tudi uspešen. Po drugi strani pa je zelo pomembno, da zbor razmišlja o svoji vlogi umetniškega ustvarjalca v okolju, iz katerega izhaja, kako naj dirigent s svojim talentom vpliva na to okolje in kako s svojim sestavom naredi življenje ljudi v tem okolju boljše.«
Vtisi dobitnikov zlatega priznanja z odliko
OD CELJA DO KOROŠKE
»Že sodelovanje na tekmovanju je nekaj izjemnega, saj lahko tako ponovno preizkušaš sam sebe, napreduješ, hkrati pa pokažeš, kaj si delal in prisluhneš drugim, za nameček pa še dobiš komentar, kjer ti izbrani žiranti namenijo svoje opazke. Tisti dan je bil poseben dan – praznik petja, kjer so se združili enakomisleči ljudje. V ponos nam je bilo, da so lahko dekleta Vokalnega kvarteta Rusalke, kot najvišje ocenjena zasedba v Žalcu, ob zaključku podelitve nagrad še enkrat zapele Čopijevo izjemno priredbo Škrinja oərehova.«
Tadeja Vulc, Vokalni kvarte Rusalke, Radlje ob Dravi
»Z Dekliškim pevskim zborom Aglaja smo se letos prvič udeležile regijskega tekmovanja. Moram priznati, da nisem takoj dojela zlatega priznanja z odliko, saj tega niti nisem upala pričakovati. Poleg tega smo prejele še štiri posebna priznanja, ki nam zelo veliko pomenijo, saj potrjujejo, da dobro delamo in smo na dobri poti. Kot zborovodja sem zelo zadovoljna s celotnim nastopom na regijskem tekmovanju in zelo ponosna na dekleta, saj so res dala vse od sebe. Navsezadnje je vedno najbolj pomemben tvoj občutek, ko prideš z odra, ko veš, da si se potrudil po najboljših močeh in odpel najbolje, kar znaš. Če pa zato dobiš še potrditev, pa še toliko bolje.«
Kerstin Vuga, Dekliški pevski zbor Aglaja, Radlje ob Dravi
»Sodelovanje na regijskem tekmovanju nam pomeni izziv, iskanje potrditve, željo po pevski rasti. Že same priprave prinesejo med nas veliko veselja, vznemirjenja in zagnanosti. Pravzaprav nas tekmovalna napetost spodbuja, srečanje z drugimi zbori na sam tekmovalni dan pa doda še nekaj adrenalina, saj se hitro opazi, da so oni prav tako dobro pripravljeni in na visoki ravni.
Tudi letos smo čutili podobno. S svojim nastopom smo bili zelo zadovoljni, z rezultatom seveda prav tako. Veseli smo, da je bilo naše petje odlično ocenjeno in naše kvalitete kljub kakšni pomanjkljivosti opažene. Potrditev, da smo na pravi poti, nam je dala še več zagona za naše nadaljnje delo.«
Bernarda Preložnik Kink (Collegium vocale Celje )
GORENJSKA
»Kaj reči k dosežku? Od tekmovanja je minilo že nekaj časa. Takoj naslednji ponedeljek smo Šmikle zagrizle v program, ki ga bomo izvajale v decembru. Užitek je delati in soustvarjati. Izkušnja s tekmovanja pa nekaj, česar se bomo z veseljem spominjale.
Sicer pa moram reči, da nikoli ne tekmujemo z zbori ampak zgolj z lastnimi zmožnostmi, sposobnostmi in odgovornostjo do dela, do sopevke, do občinstva in predvsem do skladb umetniške vrednosti … Vselej smo hvaležne, da lahko svoje delo predstavimo ljudem, ki vedo več od nas, ti pa nas s svojimi ocenami in opažanji bogatijo in odpirajo nova obzorja.«
Marjeta Naglič, Grudnove Šmikle, Železniki
»Za zbor, kot je naš, je regijsko tekmovanje lepa priložnost za srečanje z drugimi odličnimi zbori v regiji, za primerjavo z njimi in uživanje v poslušanju raznovrstne zborovske glasbe. Za nastop sem izbral nekaj pesmi, ki so mlademu ženskemu zboru pisane na kožo. Gašper Jereb posebej za naš zbor uglasbil Byronovo pesem So, we”ll go no more a rowing, priredba ljudske pesmi Adam in Eva Ambroža Čopija je hudomušna in igriva, prav tako pa veliko poigravanja omogoča delo Ēriksa Ešenvaldsa Spring, the sweet spring, saj pevke oponašajo ptičje glasove in se spremljajo z uglašenimi kozarci. Zadnja pesem nam je tudi prinesla priznanje za izvedbo sodobne skladbe. Z nastopom smo zelo zadovoljni, mogoče bi se kakšna stvar dala izvesti še bolje, vedno se da, mi je pa všeč, da je zbor lepo zazvenel in so pevke program zelo muzikalno podale in v izvajanju vidno uživale. To je navsezadnje tisto, k čemur zborovodje težimo.«
Primož Kerštanj, Ženski pevski zbor Carmen Manet, Kranj
»Regijsko tekmovanje je pomembna stopnička v našem razvoju, saj nam potrjuje, da smo se po enem letu skupnega delovanja našli in da delamo v pravi smeri. Vesela sem, da so se pevci na odru zbrali in so na trenutke skupaj muzicirali kot en sam. Želim si, da nam bo rezultat regijskega tekmovanja dal zagon in motivacijo za naprej, da bo podobnih nastopov, koncertov in ostalih dogodkov čim več.«
Ana Erčulj, Domžalski komorni zbor
OSREDNJA SLOVENIJA
»Komorni zbor Ave se že nekaj časa ni pojavljal na tekmovanjih, zato je bila odločitev za sodelovanje na regijskem tekmovanju predvsem želja pevcev. Ker sem zbor prevzel šele septembra, je bilo to sodelovanje seveda poseben izziv, slaba dva meseca sta namreč zelo kratko obdobje za spoznavanje in navajanje zbora in dirigenta. K sreči imam opraviti z dobrimi pevci, zato lahko zdaj napišem samo: konec dober, vse dobro, dosežkov smo bili vsi skupaj zelo veseli in nanje ponosni. Dajejo nam motivacijo za nadaljnje delo, naši načrti bodo zdaj še ambicioznejši.«
Marko Vatovec, Komorni zbor Ave, Ljubljana
ŠTAJERSKA IN POMURJE
»Že nekaj let posvečamo večino časa pripravam na tekmovanja (regijsko, državno in mednarodna) in prav doseženi uspeh je bil cilj zbora v tem letu. Rezultat prav zato potrjuje pravi način dela zbora ter nam daje veselje in navdih za nadaljnje delo. Najverjetneje bomo odpeti program predstavili še na kakšnem tekmovanju v prihodnjem letu.«
Daniel Tement, Komorni zbor Kor, Markovci
»Izjemno smo veseli uspeha. Za naš zbor to pomeni še eno potrditev, da delamo dobro in v pravi smeri. Ponosni smo tudi, da sta oba zbora iz Markovcev dosegla zlato priznanje z odliko v naši regiji (poleg nas še KZ Kor). Za vsak uspeh je potrebno delo, ki se ga v zboru še kako zavedamo. Tudi v prihodnje želimo nadaljevati na podoben način, se v drugi polovici sezone predstaviti na mednarodnem zborovskem tekmovanju, predvsem pa uživati v tej čudoviti dejavnosti in se predajati glasbi.«
Alenka Domanjko Rožanc v imenu Komornega zbora Glasis iz Markovcev in dirigenta Ernesta Kokota
PRIMORSKA REGIJA
»Tako dobre uvrstitve res nisem pričakovala. Trenutno imam zelo mlad sestav, nekatere deklice so stare komaj petnajst let in komaj tri mesece pojejo v tem zboru, res pa imajo s petjem v zboru že nekaj izkušenj, ki so jih pridobile v mojem mladinskem zboru. Kljub vsemu je bil dosežek zame veliko presenečenje.«
Barbara Kovačič, Dekliški zbor Pueri cantores, Tolmin
»Mislim, da smo opravili dober nastop. Temeljito smo se pripravljali. Žirija je bila zelo strokovna, z nastopom in z ocenami smo zadovoljni. Zdaj bomo skušali stopnjevati tempo, da bi se spomladi lahko predstavili na državnem tekmovanju Naša pesem. Zbor je dokazal, da lahko nastopi tudi na velikem odru, kot je Unionska dvorana v Mariboru.«
Mirko Ferlan, Akademski pevski zbor Univerze na Primorskem, Koper
Nekaj misli o tekmovalnih programih
»Spoštovani zborovodje!
Na podlagi letošnjih regijskih tekmovanj sem bil naprošen, da napišem nekaj misli o sporedih, njihovi sestavi. Že kot mlademu zelencu, ki je zaplul v zborovske vode, so mi ‘stari mački’ vedno znova poudarjali, da je dobra ter premišljena sestava tekmovalnega sporeda odločilna. Na svoji dosedanji zborovski poti sem vedno (bolj) stremel k temu. Iz izkušenj naj vam povem, da je ta prva faza zame najbolj naporna, stresna in odgovorna. Vključiti v celoto vse dejavnike, ki odlikujejo dobro sestavljen program, v skladu s propozicijami tekmovanj, res ni mačji kašelj. Je pa zagotovo ter zanesljivo pot do uspeha. Nimam čarobne formule, lahko vam nanizam le nekaj subjektivnih namigov, kaj naj bi bil pojem kakovostnega sporeda.
Najprej mora biti prilagojen vokalnotehničnim sposobnostim zbora, skupine. Vsak zborovodja dobro pozna svoj sestav in lahko najbolje pretehta, kje je tista meja, ki je v smislu težavnosti ne sme prestopiti. Kar pa ne pomeni, da bi zaradi tega zašli v drugo skrajnost. Nadalje naj bi bil spored sestavljen iz umetniško vrednih in tehtnih kompozicij slovenskih in tujih skladateljev. Kaj izraža beseda ‘tehtno’, boste morali sami presoditi. V preteklosti sem namreč na tekmovalnih odrih nemalokrat slišal skladbe, ki bi bolj sodile kot dodatek h koncertu. Osebno nisem ravno pristaš partitur, pri katerih razni vizualni efekti (defekti) nadvladujejo samo glasbo ter sporočilnost teksta. Spored naj bo čimbolj raznolik, tako stilno, karakterno, vsebinsko, nenazadnje naj zajema tudi različne kompozicijske prijeme, kulturna okolja. Vseboval naj bi tudi ‘kapitalno’ delo slovenskega skladatelja, saj imamo tovrstnih kompozicij v naši bogati zborovski zakladnici veliko. Toliko o tako imenovani prvi fazi, o nadgradnji le-te pa morda kdaj drugič.
Naj svoje razmišljanje zaključim z mislijo našega velikega zborovodje ter glasbenega pedagoga Avgusta Šuligoja – dobro sestavljen spored je na neki način umetniška kompozicija vsakega zborovodje.«
Andraž Hauptman
PRIZNANJA ZA NAJBOLJŠO IZBIRO SPOREDA
OD CELJA DO KOROŠKE
Tadeja Vulc (Vokalni kvartet Rusalke, Radlje ob Dravi)
Ambrož Čopi: ŠKRINJA OREHOVA
Franz Schubert: PSALM 23: GOT IST MEIN HIRT
Matej Kastelic: SISSTERIX HINALIS
György Orban: LAUDA SION
GORENJSKA REGIJA
Mateja Kališnik (MePZ Cantemus, Kamnik)
C. Monteverdi:ZEFIRO TORNA
F. Mendelssohn: SECHS SPRÜCHE op. 79- Weihnachten
S. Vremšak: SÖNTR’POJD’
A. Čopi: ANTIPHONAE AD BEATAE- Ave, Regina caelorum
OSREDNJA SLOVENIJA
Marko Vatovec (Komorni zbor Ave, Ljubljana)
I. Gallus: QUID PLORAS MULIER (OM 2/5)
O. Olson:JESU CORONA CELSIOR
A. Makor: O LUX BEATA TRINITAS
U. Vrabec: POLKA
ŠTAJERSKA IN POMURJE
Ernest Kokot (Komorni zbor Glasis, Markovci)
G. Jereb: TIHA NOČ
S. Šuklar: ZREJLO JE ŽITO
G. da Venosa: TU PIANGI, O FILLI MIA
F. Mendelssohn: JAUCHZET DEM HERREN ALLE WELT
DOLENJSKA, BELA KRAJINA, POSAVJE
Simona Rožman Strnad (MePZ Viva Brežice)
T.Vulc: CANTATE DOMINO
I. Gallus: TEMPORE FELICI NON COGNOSCUNTUR AMICI (m:36)
R. Gobec: MRAK
P. Quaggiato: U ŠMIHELU NO KAJŽICO MAM
PRIMORSKA REGIJA
Barbara Kovačič (Dekliški zbor Pueri cantores, Tolmin)
I. Gallus: CONGRATULAMINI MIHI OMNES ( OM 6/4)
A. Čopi: ŠČE WTIČACE SO SNUWALE
D. Močnik: ACCLAMATIO
F. Gerbič: ROŽMARIN
