Reviji z goriškim srcem in čezmejnim krogom prijateljev

Cecilijanka in Mala Cecilijanka v Gorici

Gorica, november–december 2014

Goriška pokrajina se lahko ponaša z dobrimi zbori na vseh starostnih stopnjah in z zelo razvejano zborovsko dejavnostjo nasploh. Za veliko večino teh zasedb je sodelovanje na Mali Cecilijanki in Cecilijanki stalnica, saj sta ti dve reviji najbolj priljubljeni zborovski izložbi, prijetna navada in tradicija, ki goriškim zborom veliko pomeni.

Obe reviji imata za seboj dolgo zgodovino. Cecilijanka odraslih zborov je tokrat obeležila 56. izvedbo: med temi pevci je bilo prav gotovo veliko nekdanjih udeležencev Male Cecilijanke, revije otroških in mladinskih zborov, ki se neprekinjeno odvija že 43. leto. Malo Cecilijanko prireja Združenje cerkvenih pevskih zborov iz Gorice, Cecilijanko pa Zveza slovenske katoliške prosvete.

 

Cecilijanka 2014, Mešani pevski zbor Lojze Bratuž, zb. David Bandelj

Cecilijanka 2014, Mešani pevski zbor Lojze Bratuž, zb. David Bandelj

 

Tokratna Cecilijanka v znamenju stoletnice skladatelja Rada Simonitija

Dan zavetnice cerkvenih glasbenikov so najprej počastili odrasli pevci, ki so se prijavili v tako velikem številu, da so nastopili v dveh etapah, na sobotni in nedeljski reviji v dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici. Cecilijanka je bila tokrat posvečena skladatelju Radu Simonitiju ob stoletnici rojstva. Udeleženci revije so se ga spomnili z izvedbo skladb iz bogatega zborovskega opusa, organizatorji pa tudi z njegovimi besedami: »Vsaka muzika, ki je dobra, bo ostala večno živa. Vsem mladim ustvarjalcem želim povedati: muzika se piše s srcem, ne pa z logaritmi v roki«. Muziko se tudi izvaja s srcem, kot so na različnih ravneh dokazali člani sedemnajstih sodelujočih zborov.

Med njimi je bilo več skupin z dolgoletno tradicijo, kot je na primer MePZ Mirko Špacapan, ki je začel delovati leta 1924 pod vodstvom Lojzeta Bratuža v Podgori, osemdeset let poje MePZ Rupa Peč, od leta 1951 pa ustvarja MePZ Lojze Bratuž, ki je začel letošnjo sezono pod novo taktirko Davida Bandlja. Nadaljuje se uspešno, dolgoletno sodelovanje Hilarija Lavrenčiča z zborom Hrast iz Doberdoba, ki je odprl drugi, nedeljski koncert Cecilijanke. Doberdob je posebno »pojoča« vas, na Goriškem pa se z navdušeno zborovsko dejavnostjo ponašata tudi Števerjan in Štandrež, od koder sta prihajala MePZ F. B. Sedej in MePZ Štandrež.

Vinske pesmi, a tudi vojna in ljubezenska tematika so obarvale nastope moških skupin Mirko Filej in Štmaver. Temperamentna ženska nota pa je bila zaupana pevkam doberdobskega ženskega zbora Jezero in priznane vokalne skupine Bodeča Neža. Cecilijanka je lahko zanimiva odskočna deska tudi za nove skupine, kot je Goriški komorni zbor iz Nove Gorice, ki je začel svojo pevsko pot lani pod vodstvom Mateje Černic.

Mešani pevski zbor F. B. Sedej

Mešani pevski zbor F. B. Sedej

 

Vokalna skupina Bodeča Neža, zb. Mateja Černic

Vokalna skupina Bodeča Neža, zb. Mateja Černic

Dosežki, prizadevanja, ideje, ki zaznamujejo vztrajno delovanje zborov z različnimi zgodbami in ambicijami, se vsako leto zvrstijo na tej reviji v netekmovalnem duhu, a z velikim zanosom. Pevci se v tem okviru srečujejo predvsem z željo, da bi se zvesti publiki lahko prikazali v najboljši možni formi in govornica prvega večera Martina Valentinčič je s svojimi besedami ujela smisel srečanj ljubiteljskih zborov, kot je Cecilijanka, saj je o pristopu sodelujočih skupin povedala: »Nastop je dober, ko je vsaj za stopničko boljši od prejšnjega.«

Na reviji goriških pevskih zborov so sodelovale tudi skupine iz tržaške in videmske pokrajine, Koroške in Slovenije. Italijansko okolje je z literaturo v lokalnem narečju zastopal mešani zbor Coral di Lucinis iz Ločnika, s tromejnega prostora pa je prihajal Višarski oktet iz Ukev. Tržaška pokrajina je sodelovala z dvema gostoma: zapela sta komorni moški zbor Stane Malič z Opčin, ki se je komaj preimenoval ob stodesetletnici rojstva tržaškega skladatelja, in devinski Fantje izpod Grmade. Iz koroške Žitare vasi je prišel na pevski obisk pred kratkim ustanovljeni ženski zbor SPD Trta, iz Slovenije pa Moški pevski zbor Kras (Opatje selo), ki se lahko ponaša s 110-letno zgodovino.

Predsednica ZSKP Franka Padovan poudarja večstransko naravo revije Cecilijanka, ki je hkrati globoko goriška, deželna in »mednarodno slovenska«, saj druži slovenske (in tudi italijanske) pevske zbore iz širšega območja, je pristna podoba goriškega zborovskega snovanja v deželi in izven nje: »Cecilijanka je revija ljubiteljskih zborov, ki so ukoreninjeni v goriški kulturni stvarnosti, tistih, ki brez tekmovalnih ambicij ohranjajo pevsko tradicijo v svojem okolju, kot tudi tistih, ki so postali ambasadorji slovenskega petja v mednarodnem merilu.«

Višarski oktet iz Ukev

Višarski oktet iz Ukev

 

Mala Cecilijanka prikazala spodbudno sliko goriških otroških in mladinskih zborov

Mali ambasadorji goriške zborovske stvarnosti so se dva tedna kasneje izkazali na maratonski Mali Cecilijanki, ki se je prav tako odvijala v dveh izmenah na odru Kulturnega centra Lojze Bratuž. Letošnje izvedbe se je udeležilo petnajst zborov in vsak je zapel tri pesmi. Zborovodje so črpali iz bogate, izvirne sodobne literature za otroške zbore, a tudi iz zakladov ljuske pesmi in cerkvene literature. Revija goriškega Združenja cerkvenih pevskih zborov je od ustanovitve namenjena le mlajšim pevcem in je vedno potekala na praznik Brezmadežne 8. decembra. Na začetku so sodelovale le pevske skupine iz goriškega okolja, v zadnjih letih pa se je udeležuje vedno več zborov iz tržaške pokrajine in Slovenije. Poleg društvenih skupin vsako leto nastopajo tudi šolski zbori.

Programske izbire so zelo raznolike, kar je tudi znak aktivnega pristopa in znanja ali vsaj radovednosti zborovodij, ki si ne “izposojajo” skladb. Med najbolj priljubljenimi in izvajanimi avtorji so bili letos na vrhu lestvice Tomaž Habe, Bojan Glavina in Lenčka Kupper, zborovodje pa upoštevajo tudi skladatelje iz dežele Furlanije Julijske krajine (predvsem domačina Patricka Quaggiata) in se včasih tudi sami lotevajo priredb.

Otroške zbore, ki delujejo v društvenem okviru, v večini primerov vodijo usposobljene članice goriških pevskih zasedb, ki s svojim delom zagotavljajo nadaljevanje krajevne zborovske tradicije. Nastopi so po kakovosti prikazali spodbudno sliko o stanju goriškega zborovstva. Pri najmlajših so jih obarvali tudi simpatični, nenapovedani prizori, ki dodajajo pevskim dosežkom spontano, humoristično noto. Letos so poleg že omenjenih zapeli otroški zbori F. B. Sedej iz Števerjana, KD Sovodnje (mali in veliki), Rupa-Peč, Štmaver, Mali Veseljaki, Vrh svetega Mihaela, Ladjica, Plešivo, Veseljaki, Emil Komel in cerkveni otroški zbor Štandrež. Edini mladinski zbor revije je bila mešana skupina šole Emil Komel. Šolsko stvarnost pa sta kakovostno zastopala dva zbora: zbor osnovne šole Josip Abram iz Pevme in zbor osnovne šole Ljubka Šorli iz Romjana.

Govornik na obeh revijah je bil zborovodja Mirko Ferlan, ki je podal zanimivo razmišljanje o enosmernem razvoju mladinskega zborovstva. Pedagoški kader je kakovosten in nivo je dober, primanjkuje pa deških glasov. Po mutaciji pevci zapuščajo skupine in v tej fazi gre iskati razloge za pomanjkanje moških glasov v odraslih zborih. Starši po večini spodbujajo dečke, da se ukvarjajo s športno dejavnostjo in včasih pozabijo, da je treba vzgajati tudi k razvijanju umetniških sposobnosti in h kulturi, ki je v primeru zborovstva tudi izkušnja skupinskega ustvarjanja in sodelovanja. V vseh primerih je treba motivirati otroke, najprej v družinskem krogu. Če bo temu sledila tudi zavest o pomenu potrebnega, vsaj osnovnega izobraževanja tistih, ki pojejo v zborih, pa bo prišlo še do dodatnega koraka naprej, ker bodo otroški zbori postali šole za bodoče, kultivirane pevce.

 

Mala Cecilijanka 2014

Mala Cecilijanka 2014

 

Mala Cecilijanka 2014

Mala Cecilijanka 2014

 

Mala Cecilijanka 2014

Mala Cecilijanka 2014

 

Mala Cecilijanka 2014

Mala Cecilijanka 2014