Foto: Simona Žvikart Repnik
Prva izdaja prvega slovenskega festivala a cappella skupin se je zgodila že davnega junija leta 2003, kar šest let pred prvim predvajanjem danes svetovno izjemno popularne ameriške televizijske oddaje The Sing-off. Na pionirskem dogodku v Žalcu, ki se je takrat imenoval 1. Festival vokalne zabavne glasbe SREDI ZVEZD, je nastopilo osem skupin. Res je, da organizatorji – vokalna skupina Cantemus z Matjažem Kačem na čelu – kljub podpori KUD-a Žalec, Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec in JSKD OI Žalec niso razpolagali z niti od daleč primerljivimi finančnimi sredstvi, kot jih je v produkcijo The Sing-off vložila ameriška TV mreža NBC. Vendar pa so zagotovo premogli mnogo več vizije, entuziazma in ljubezni do a cappella petja kot ameriški profesionalci. Kako bi si človek sicer lahko drugače razložil dejstvo, da so svetovno gledano oddajo prekinili že po treh sezonah, slovenski festival pa je letos doživel že svojo 12. ponovitev?
»Ne vem, zakaj smo v Sloveniji tako dolgo čakali, da se je rodila tako lepa glasba kot nocoj. Naj se drugi učijo, kako se dela dober festival. Večer je čudovit, upam, da vokalna glasba ne bo nikoli izumrla. Naj živi večglasno petje!« (Oto Pestner ob zaključku 1. festivala junija 2003, na katerem so kot gostje nastopili z New Swing Quartetom.)
Če se držimo ljudskih izročil in vsesplošnega prepričanja o pevskosti slovenskega življa, zadeva niti ni tako presenetljiva. A kaj, ko festival Sredi zvezd ne gosti ljudskih pevcev niti ljubiteljev takšne ali drugačne zborovske tradicije, temveč neki precej »neslovenski« pevski žanr. Jazz in pop vendar domujeta predvsem v Združenih državah Amerike, zagotovo pa od tam izvirata. Torej je tovrstno muziciranje še eno od področij, na katerem smo Slovenci glede na svojo minorno populacijo spet nadpovprečno produktivni in uspešni. Le zakaj ne uspe vsaj nekaj te nadstandardne odličnosti prodreti tudi v slovensko politiko? Če lahko uspeva glasbenikom, športnikom, tudi tistim najbolj trmastim podjetnikom … Morda si pa moramo za lažje razumevanje sposoditi pregovor iz nekdanjih bratskih republik: »Ko pjeva, zlo ne misli!«
12. leto z zamudo vendarle prineslo zmago štirim Ljubljančanom
Pevci vokalnih skupin, ki so letos nastopile na festivalu Sredi zvezd v Žalcu, zagotovo ne mislijo slabo. Nasprotno – s svojim vloženim trudom, iskrenim veseljem in posledično sproščenim nastopom dajejo izvrsten zgled vsem poslušalcem in nam hkrati med vrsticami postavljajo vprašanje: »Kaj pa si ti, dragi poslušalec, danes že napravil, da bi izmojstril svoje talente?« Prav gotovo se je marsikdo že naslednji dan navdihnjen loteval svojih oblik ustvarjanja in izražanja. Največji prispevek k motivaciji so gotovo čutili tisti poslušalci, ki v sebi gojijo teatralno noto, saj so letošnji zmagovalci Male malice ponovno postregli z izvrstno glasbeno-gledališko predstavo. Skozi svoje izvirne priredbe, zrasle prvenstveno na zeljniku njihovega vodje Tadeja Vasleta (h končni obliki pa potem zagotovo pripomore še vsak od ostalih treh članov), nato pa še neverjetno nazorne odrske reinterpretacije le teh, so nas štirje korenjaki skupine Male malice letos spomnili na večni problem večvrednostnega kompleksa prebivalcev prestolnice (Lublana je bolana), nas dobesedno zapeljali skozi različne glasbene stile (Motori) in se za povrh še deklarirali kot nepoboljšljivi romantiki (Brez ljubezni mi živeti ni). Smeha in aplavzov v dvorani kar ni in ni hotelo biti konec.
Male malice, letošnji zmagovalci
Foto: Simona Žvikart Repnik
»MALE MALICE smo na festivalu Sredi zvezd prvič nastopili leta 2007.
To je bil naš prvi nastop sploh.
Žirija nam je takrat namenila 2. nagrado.
Popolnoma jasno nam je bilo, da bomo naslednje leto zmagovalci.
Izkazalo se je, da smo imeli prav.
Edino v letnici smo se nekoliko zmotili.
Resda smo zmagali, vendar ne leta 2008.
To se je zgodilo šest let kasneje, torej letos.
Vmes smo marsikaj počeli narobe, saj nas je usoda (z roko v roki z žirijo) neusmiljeno bičala z zadnjimi mesti in podobnimi uvrstitvami.
Izločili smo litre in litre solza.
Pogrizli smo tudi neslutene količine nohtov.
Pretežno svojih in večinoma na rokah.
In se vsako leto znova vračali v Žalec in poskušali.
Ampak pustimo to.
To je zdaj za nami, pred nami pa so novi izzivi.
Zadali smo si, da do konca leta osvojimo najnovejše tehnike prepevanja pod vodo.
In jih na festivalu Sredi zvezd 2015 spektakularno predstavimo.«
(Tadej Vasle, vodja skupine Male malice)
Poleg tekmovalnih tudi možnost netekmovalnega nastopa
Kot prvi so letos na festivalu sicer prvič nastopili člani skupine Bassless, vendar so se odločili le za netekmovalni nastop. Za novonastalo skupino zvenijo absolutno predobro, »olajševalna« okoliščina pa je, da so vsi že prekaljeni pevski mački (trije mački in dve mački). Publiko so zagreli s svežimi priredbami treh tujih in ene domače popevke.
Skupina Bassless je na festivalu nastopila prvič.
Foto: Simona Žvikart Repnik
Izključno ženski pogled na vokalno petje so letos predstavila dekleta iz dveh skupin. Pet pevk skupine Dotik se v tej zasedbi druži šele dobrega pol leta, prepevajo pa vse, od klasične, pop do ljudske glasbe. Dekleta imajo med sabo študentko kompozicije na Akademiji za glasbo v Ljubljani, Uršulo Jauševec, ki jim napiše večino priredb. Če bodo pridno nadaljevale v zastavljeni smeri, se bo prepričljivost njihovih izvedb pop stila zagotovo še precej razvila.
Ime druge ženske zasedbe M.J.A.V. poleg njihovih imen že nakazuje tudi to, da gre za štiri glasbene mačke, ki jim ob petju ni problem obvladati tudi kakšnega inštrumenta in z glasbo pospremiti praktično kakršnekoli priložnosti. Njihov nastop je bil zelo sproščen in energičen, v program za nastop v Žalcu pa bi lahko poleg slovenskih in hrvaških popevk vseeno uvrstile tudi kakšno ameriško; kot smo že omenili, pop-jazz stil, ki ga festival v osnovi goji, vendarle izvira prav od tam.
Cantemusi z najdaljšim stažem
Iz vsaj dveh zornih kotov je bila tudi letos skupina Cantemus nepremagljiva – po številu članov (8) in po letih udeležbe na festivalu. Ustanovitelji festivala so seveda skupina z najdaljšim stažem, ne samo po udeležbi na festivalu, temveč po vsej verjetnosti tudi najdlje delujoča tovrstna vokalna skupina pri nas (14 let). Vsem ostalim, ki smo bili priče koncem svojih skupin mnogo prej, je lahko v tolažbo le dejstvo, da je Cantemus tudi nesporni zmagovalec po številu zamenjanih članov – takih, ki so skupini »podarili« več kot eno leto svojega časa, je kar 25. A motor skupine vseskozi ostaja isti – neuničljivi Matjaž Kač, ki je po lanskoletnem festivalu vendarle odložil vsaj eno veliko odgovornost – vodenje festivala. Verjetno mu bo zdaj ostalo več časa za pisanje aranžmajev za svoje Cantemuse in bo morda ob klaviaturi prebedel kakšno noč manj …
»Festival smo pričeli z namenom razvoja a cappella glasbe in spodbujanjem novih skupin k tovrstnemu ustvarjanju. S to idejo je začela skupina Cantemus, ki je do vključno 11. festivala organizirala ta dogodek. Že prvi festivali so pokazali izredno zanimanje skupin kot tudi publike, saj je bilo to za vse nekaj novega. Festival je vsako leto rastel v kakovosti, k temu pa smo pripomogli tudi z organizacijo seminarjev in delavnic za skupine. Sama prireditev kot tudi sodelujoče skupine so na dobri kakovostni ravni in se iz leta v leto izboljšujejo. Seveda organizacija festivala terja veliko dela, ker pa je v Žalcu kar nekaj ljudi, ki se poklicno ukvarjajo z organizacijo prireditev, sem se odločil, da glavnino prepustimo njim. Seveda je tudi občina Žalec zainteresirana, da prireditev ostane, zato je tudi župan podprl tako odločitev. Dogovorili smo se, da festival odslej skupaj organizirajo ZKŠT Žalec, JSKD OI Žalec in KUD Žalec. S tem sem se izognil pritisku na sam dan prireditve in se lahko posvetim zgolj svoji skupini.« (Matjaž Kač, vodja skupine Cantemus in ustanovitelj festivala)
Vsako leto tudi izbrani gostje
Kot vsako leto so organizatorji tudi tokrat poskrbeli za glasbene goste. Publika je tako pred razglasitvijo rezultatov doživela še en navdihujoč nastop – z uigrano izvedbo nekaj svojih uspešnic je postregel vokalni tercet Katrinas, v katerem se je posebej odlično izkazala (sicer tudi članica žirije festivala) Sanja Mlinar Marin v dvojni vlogi pevke in pianistke. Z nastopom skupin je bila zadovoljna tudi predsednica žirije Alenka Godec, ki je pevce pohvalila in jim zaželela še veliko veselja ob pevskem ustvarjanju.
Glasbene gostje Katrinas
Foto: Simona Žvikart Repnik
Novo vodstvo festivala
Festival Sredi Zvezd je skozi leta obstoja doživel že kar nekaj sprememb, ena izmed pomembnejših pa je gotovo letošnja predaja vodenja festivala v roke vodji OI JSKD v Žalcu Marku Repniku. Pa ne zato, ker bi se bil Matjaž Kač z leti preveč utrudil, ampak ker so v svetu tovrstnega ustvarjanja spremembe ne le dobrodošle, temveč nujne. Na to kažejo izkušnje najrazličnejših festivalov doma in po svetu. Verjamem, da bo festival Sredi zvezd z novimi organizacijskimi močmi pridobil na svežini, ki jo v izjemno hitro spreminjajočem se svetu, ki ga danes živimo, nujno potrebuje.
»Festival Sredi zvezd je uspešen in kakovosten festival s tradicijo, zato samo poseganje z velikimi spremembami v organizacijo ne bi bilo smiselno. Zagotovo pa se bomo trudili, da nastope na festivalu obogatimo z novimi in kakovostnimi skupinami, glasbeno svežino in vokalno kakovostjo. Organizatorji si bomo prizadevali, da Festival pridobi še nekaj širine in večje prepoznavnosti, kar ga bo dvignilo še stopničko višje. Nastopajoče skupine se na odru Doma II. slovenskega tabora v Žalcu vedno dobro počutijo in želimo si, da bi se zadovoljni in radi vračali na festival Sredi zvezd.« (Marko Repnik, vodja festivala)
Skupinska fotografija ob zaključku večera
Foto: Simona Žvikart Repnik
