Vsako leto jeseni se od Ljubljane do Oplotnice pri Slovenskih Konjicah zvrstijo kar štirje festivali zabavne vokalne glasbe, na katerih se predstavljajo odlične a cappella skupine iz Slovenije in tujine: Popjazziada, Sredi zvezd, Oplotnicapopjazzfest in Vokalne igre. Nekateri med njimi že vse od svojega začetka skrbijo za uravnoteženo zastopanost novonastalih skupin in sestavov, ki so v slovenskem svetu vokalnega popa in jazza že dlje časa aktivni in poslušalcem že poznani, v zadnjih letih pa po izvajalcih posegajo tudi prek meja. Z opaznim stalnim dvigovanjem kakovostne ravni skupin in z izvirnimi zamislimi pri preseganju meja vokalne glasbe raste tudi privlačnost festivalov za ljubitelje kakovostnega vokalnega a cappella ustvarjanja in poustvarjanja.
Festival Sredi zvezd lani že enajstič
Čeprav velja, da smo trije Slovenci že zbor, je bila a cappella glasba jazzovske in pop stilne usmeritve še v zadnjih desetletjih prejšnjega tisočletja le velika strast zanesenjakov, ki so na valovih tujih radijskih postaj ali na redkih vinilnih gramofonskih ploščah navdušeno spremljali umetniške presežke svetovno uspešnih skupin The Singers Unlimited, The Manhattan Transfer in podobnih. Zanimanje za a cappella glasbo je v slovenski prostor v veliki meri zasejala zasedba New Swing Quartet, ki je gojila pretežno spiritual in gospel. V osemdesetih je pod mentorstvom mojstra Jožeta Privška z razširjeno sedemčlansko mešano zasedbo New Swing Singers izvajala večinoma jazzovsko a cappella glasbo in začela ustvarjati originalne slovenske skladbe ter a cappella priredbe.
Nato je leta 2000 zaživela skupina Cantemus. Takrat še edina zasedba pri nas, ki je izvajala zgolj vokalno zabavno glasbo, se je odločila, da vokalne skupine, hkrati pa aranžerje in skladatelje, spodbudi k ustvarjanju slovenskih del te zvrsti, in leta 2003 priredila prvi slovenski festival a cappella glasbe Sredi zvezd v Žalcu. Dogodek je pomembno vplival na širši razmah te zvrsti pri nas in na nastanek desetin domačih vokalnih skupin. Te so do tedaj spremljale le redke festivale v sosednjih evropskih deželah in sledile prvim mednarodnim podvigom ritmičnega zbora Perpetuum Jazzile (prej imenovanega Gaudeamus), ki je obeležil tudi začetek žalskega festivala. V desetih letih je festival utrl pot slovenski a cappella glasbi na koncertne odre ter televizijske in radijske programe. Korenito je dvignil izvedbeno raven večglasnega petja brez instrumentalne spremljave v jazzovski in pop zvrsti ter vzpodbudil domačo a cappella ustvarjalnost.
V preteklih enajstih letih so tako v Žalcu gostili prek trideset mladih domačih zasedb, ob njih pa tudi številne vrhunske a cappella ansamble iz tujine, ugledne domače in tuje glasbenike v žirijah ter odlične moderatorje. V okviru festivala so bili organizirani seminarji in delavnice, ki so pokazali, da so tovrstna izobraževanja nujna za razvoj in popularizacijo, hkrati pa, da se skupine razvijajo tako kakovostno, izvedbeno kot aranžersko.
Tudi oktobra lani so na odru dvorane Doma II. slovenskega tabora zazvenele mnoge svetovne in slovenske uspešnice v različnih priredbah. Žirija v sestavi Mojmir Sepe, Samo Ivačič in Irena Vrčkovnik je podelila dve posebni nagradi: Vokalni skupini Gallina iz Ljubljane za najizvirnejšo rdečo nit nastopa (Versachijevo modo) in skupini Sonus iz Oplotnice za najizvirnejše prevode besedil. Na prva tri mesta po izboru žirije so se uvrstile zasedbe: Sonus (89,79 točke), Cantemus iz Žalca (88,33) in Male Malice iz Ljubljane (86,46). Podeljene so bile tudi nagrade občinstva, in sicer 1. nagrada publike: Cantemus (59,49 %), 2. nagrada publike: Sonus (27,69 %) in 3. nagrada publike: Gallina (6,67 %).
Popjazziada – koncertom tokrat dodane tudi delavnice
Kot vzporednica žalskemu festivalu se je v nekaj letih razvil tudi ljubljanski festival vokalne zabavne glasbe. Pobudnica zanj je bila Vokalna skupina Jazzva. Zasedba je z a cappella ustvarjanjem začela leta 2005. Ustanovni člani, ki so v tistem času prepevali v različnih najvidnejših slovenskih zborih, so se odločili, da potrebujejo več glasbene svobode in ustvarjalnosti, bolj divje ritme in glasnejši zvok svojih glasov. Prav kmalu pa so ugotovili, da jim le prepevanje ni dovolj. Želeli so si, da bi se skupine, ki so takrat bolj ali manj vsaka zase gojile vokalni pop in jazz, povezale in predstavile tudi ljubljanskemu občinstvu.
Tako je leta 2007 nastal festival vokalne zabavne glasbe Popjazziada, prvi tovrsten dogodek v ljubljanski regiji. Takrat je prvič v Ljubljani na enem mestu nastopilo šest slovenskih skupin, ki združujejo kakovostno petje in zabavno glasbo brez uporabe glasbenih inštrumentov. Festival od tedaj skrbi za uravnoteženo zastopanost novonastalih skupin in sestavov, ki so v slovenskem svetu vokalnega popa in jazza že dlje časa aktivni in poslušalcem že poznani, v zadnjih letih pa je po izvajalcih posegel tudi prek meja. Do lanske jeseni je tako na Popjazziadi nastopilo že 22 različnih zasedb iz Slovenije, Avstrije in Hrvaške.
Lani so organizatorji koncertnemu dodali še izobraževalni del – pevske in beatbox delavnice. Delavnico za pop in jazz petje je vodila Jasna Žitnik, ki je kot umetniška vodja vokalne skupine Jazzva z udeleženci delila izkušnje in specifike, povezane prav s petjem v vokalni skupini, saj se razlikujejo od petja v drugačnih zasedbah. Za delavnico beatboxa je poskrbel Tadej Pasar, ki že vrsto let sodeluje pri vokalni skupini Jazzva, samostojno pa se je dokazal na slovenskem tekmovanju Beatbox Battle. S svojimi izkušnjami je vodil udeležence delavnic skozi ustvarjanje osnovnih ritmov in zvokov, ki jih je mogoče oblikovati z lastnimi usti in mikrofonom.
Na lanskem festivalskem koncertu je poleg Jazzve nastopilo še pet a cappella sestavov. Moška skupina Sonus je očarala občinstvo s šaljivimi vložki in zabavnim repertoarjem. Mešana zasedba Cantemus je tokrat poleg glasbe postregla še s plesno koreografijo. Male Malice so kot vedno nasmejale publiko s hudomušnimi priredbami, A-Kamela pa je presenetila z jazzovskimi aranžmaji ljudskih pesmi. Prvič je na Popjazziadi nastopila sveže nastala skupina Bassless z vokalnimi priredbami popularnih skladb. Skupine so predstavile pester repertoar najrazličnejših žanrov ter z raznovrstnimi obrazi kakovostne a cappella glasbe navdušile tako dolgoletne kot nove obiskovalce Popjazziade.
Vokalne igre – mednarodni a cappella festival knežjega mesta
V zadnjih petih letih so stalnica slovenskega kulturnega dogajanja ter eden od festivalov a cappella glasbe z mednarodnim značajem na naših tleh postale tudi Vokalne igre. Festival je nastal leta 2009 na pobudo celjske vokalne zasedbe Oktet 9 in odtlej so organizatorji – Hiša kulture, Društvo ljubiteljev umetnosti Celje in Društvo GCC – na festivalskih odrih gostili šestnajst slovenskih ter šest tujih skupin. Že od vsega začetka sta programska selektorja festivala velika promotorja a cappella skupnosti Slovenije in izvrstna vokalista Matej Virtič (A-Kamela, Bee Gesus) in Jan Šilec (A-Kamela, Oktet 9). Projekt je v osnovi netekmovalne narave in v prvi vrsti namenjen kreiranju privlačnega ustvarjalnega poligona za zasedbe, ki se ukvarjajo z vedno bolj trendovsko a cappella in vocal play glasbo, programski poudarek pa je zlasti na izvajanju lastnih priredb sodelujočih in slovenskih skladbah. Skupine se vsako leto potegujejo za nagrado občinstva, zmagovalci festivala pa poskrbijo za show program prihodnjega festivala. Projekt se tudi idejno širi in tako se večerni koncerti dopolnjujejo z beatbox delavnicami za mlade in flash mobi v mestu, ideja za prihodnost pa je razpršeno večtedensko dogajanje v Celju in regiji ter dvodnevno festivalsko dogajanje, ki bi ga vsako leto sklenil nastop znane a cappella skupine iz tujine.
Lanski festival je potekal septembra v celjskem Mestnem kinu Metropol, nastopile pa so skupine 4Given iz Slovenskih Konjic, Amadeus iz Šmarja pri Jelšah, Bassless in Project Voice iz Ljubljane, Sonus iz Oplotnice in Audio Quattro iz avstrijskega Celovca. Veliko nagrado občinstva, pokal Vokalnih iger 2013, so osvojili razigrani fantje iz skupine Sonus, ki so se predstavili s tremi skladbami – Vsepovsod ljubezen (Reg Presley, prir. Dän Dickkopf), Član skupine Sonus (Dän Dickkopf, prir. Dän Dickkopf) in Tina (Rock’n’band, prir. Rok Zorko). V času štetja glasovnic je polno dvorano Metropola zabaval edinstveni slovenski gospel sestav Bee Geesus, festival pa je, kot je že v navadi, uvedel nastop gostiteljev, zasedbe Oktet 9.
Foto: Matjaž Očko
Festival OplotnicaPopJazzFest pod okriljem Vokalne skupine Sonus
Na štajerskem koncu pa se je novembra lani odvil še en festival zabavne vokalne glasbe – OplotnicaPopJazzFest, tokrat petič zapored. V kulturnem domu v Oplotnici je nastopilo devet slovenskih a cappella skupin: Amadeus, Jazzva, Pd (4), Coronke, Oktet 9, Rozalije, Cantemus, Male malice in Sonus. Ravno slednja je ponosni organizator tega festivala, ki vsako leto poteka v njihovem domačem kraju. Gotovo ena najvidnejših slovenskih a cappella skupin z lastnim stilom se lahko pohvali s kar štirinajstimi osvojenimi nagradami na festivalu Sredi zvezd v Žalcu, ki jim je v kratkem času pripomogel k široki prepoznavnosti. Fantje so znani predvsem po večglasni interpretaciji ljudskih in dalmatinskih pesmi, še posebej pa po vokalnih priredbah slovenskih in svetovnih popevk ter pop uspešnic. Pogosto so vabljeni na zelo raznolike kulturne prireditve, saj s svojo svežino in drugačnostjo popestrijo vsak odmeven dogodek. O svojih začetkih pripovedujejo: »Ob ustanovitvi leta 2006 nikakor nismo računali na takšne uspehe. Želeli smo se le utrditi v lokalnem merilu in postati skupina, ki bi s kontinuiranim delovanjem postala prepoznavna v naši občini in tudi v kateri izmed sosednjih. Stvari pa so se odvijale tako, kot so se, in odprle so se nam nove, nepredvidene poti, ki jih je bilo treba izkoristiti.« Doslej so nastopili že na odrih po vsej Sloveniji, nekajkrat tudi na nacionalni televiziji, na festivalu Lent, Popjazziadi, Vokalnih igrah, na prireditvah, kot je vsakoletni dobrodelni koncert Rdečega križa v Cankarjevem domu, ter koncertirali s številnimi zvenečimi glasbenimi imeni: skupino Eroika, Martino Šraj, Nuško Drašček, skupino Gemaj, Alenko Godec in drugimi.
Tako se je od septembra do novembra lani sklenil slovenski zabavni a cappella krog, ki je ponovno dokazal, da tovrstne prireditve niso zanimive le za poslušalstvo, ampak imajo na njih skupine možnost primerjave, povezovanja ter izmenjave idej in mnenj o organizacijskih in umetniških vidikih svojega dela v prijateljskem vzdušju. A cappella na ta način ni več le množica skupin, temveč skupnost, ki iz leta v leto raste in se razvija, a ohranja raznolikost in inovativnost.
