OPZ GŠ Fran Korun Koželjski Velenje, zb. Manja Gošnik Vovk
Med 26. in 28. marcem je v Delavskem domu v Zagorju vršalo. Stavbo so okupirali mali pevci iz vse Slovenije: nekateri dvorano, drugi avle, tretji stopnišča, z njimi je bila preplavljena tudi okolica Doma. Z vseh koncev je prihajalo petje. Pesmi so se mešale med seboj v zanimivo kakofonijo, ki nam je, zborovskim navdušencem, vselej tako domača in tako simpatična. Ponekod je bilo čutiti napetost in vznemirjenje, drugod veselje, smeh in olajšanje. Govorimo o vzdušju, ki je letos že 26. zavladalo v kulturnem hramu v Zagorju ob Savi, kjer že polnih 50 let vsako drugo pomlad gostijo Revijo otroških in mladinskih pevskih zborov Slovenije.
David Bandelj, zborovodja Mešanega mladinskega zbora Emil Komel, Gorica (94 točk): »MeMPZ Emil Komel delujemo pod okriljem glasbene šole z istim imenom, ta nam nudi prostore in podporo, smo pa tudi samostojno društvo, ki ima trenutno 80 otrok od šestega leta dalje. Že leta vlagamo v svojo pevsko piramido. Menim, da je naš rezultat pokazatelj, da delamo dobro, da so mladi motivirani, da radi pojejo. Na ta način je delo z mladimi prej ali slej poplačano. Tako razumem ta rezultat.«
Revija, ki se bienalno izmenjuje z Mednarodnim pevskim festivalom Celje, je tudi letos izluščila najboljše, tiste zbore in zborovodje, ki so z zlatim priznanjem z odliko prejeli informacijo, da so godni za nastop na našem, slovenskem, ali katerem koli drugem mednarodnem tekmovanju, saj so s svojim nastopom pokazali, da imajo urejene in kultivirane glasove, ki se znajo zliti v odlično homogeno celoto, da so njihove interpretacije muzikalne in prepričljive in da so njihovi programi tehtni ter umetniško neoporečni. Izmed 51 nastopajočih zborov, jih je – iz sicer zelo visokega povprečja – izstopilo deset. Prvi tekmovalni dan so nastopili fantovski, dekliški in mešani mladinski zbori, med katerimi sta sta bila posebno uspešna dva, Mešani mladinski zbor Veter iz Ljubljane, ki ga vodi Tereza Podlogar, in Mešani mladinski zbor Emil Komel, Gorica (debitant) z zborovodjo Davidom Bandljem. Med otroškimi zbori – ti so bili najštevilčnejši – so strokovno žirijo najbolj prepričali OPZ Fran Korun Koželjski, Velenje z Manjo Gošnik Volk, OPZ Antona Ukmarja, Koper z Ivo Dobovičnik, OZ Junior CS, Maribor, ki ga vodi Kerstin Pori (debitantka), OPZ OŠ Prežihovega Voranca Maribor z Zlatko Terlevič, OPZ OŠ Koper in zborovodkinja Ingrid Poropat. Med mladinskimi zbori pa so posebej navdušili MPZ OŠ Nazarje s Katjo Gruber, MPZ OŠ Franceta Bevka, Tolmin, ki ga vodi Barbara Kovačič ter MPZ OŠ Ferda Vesela iz Šentvida pri Stični z zborovodkinjo Simono Zvonar (debitanta tako zbor kot tudi zborovodkinja). Ti so za svoje odlične nastope prejeli več kot 90 od 100 možnih točk in s tem zlato priznanje z odliko, vsi med naštetimi pa tudi katero od posebnih priznanj, ki je njihovemu zlatu dodalo še nekaj dodatnega leska. Najviše ocenjeni zbor letošnjega tekmovanja je Mešani mladinski zbor Emil Komel iz Gorice v Italiji (edini zamejski predstavnik), ki je prejel 94 točk.
Mešani mladinski pevski zbor Emil Komel, Gorica, Italija, zb. David Bandelj
Barbara Kovačič, zborovodkinja Mladinskega zbora OŠ Franceta Bevka, Tolmin (92 točk): »Da bi dosegli dobre rezultate, je potrebno ogromno dela, veliko vaj, predanosti, tudi logistike … Zdaj imam že toliko kilometrine, da mi vse to ne dela več težav. Pred nami je samo še eno tekmovanje z zborom 2. razreda, na Zlata grla v Gorici smo se prijavili, ker so se želeli pokazati tudi oni. No, z mladinskim zborom pa se letos odpravljamo še v Schumannov Zwickau, kjer so obvezne skladbe romantičnega obdobja, zato nas čaka še veliko dela, vendar, otroci so motivirani, želijo si tega, starši in šola jih podpirajo, zato se tega vsi veselimo.«
Strokovne žirije, ki so jih tokrat sestavljali Janja Dragan Gombač, Stojan Kuret, Danica Pirečnik, Karmina Šilec, Marinka Šuštar, Sebastjan Vrhovnik, Tadeja Vulc in Marko Vatovec, so odločile, da le desetim zborom ni uspelo izpolniti kriterijev za dosego 80 točk in s tem zlatega priznanja. Nekaterim je to sicer le za las ušlo, a … saj vemo, število točk je včasih tudi stvar matematičnega izračuna srednje vrednosti. Kakorkoli že, da barva priznanja ne igra kake pomembne vloge, je v svojem sklepnem govoru lepo opisala dr. Inge Breznik, svetovalka za glasbo na Zavodu za šolstvo: »V Sloveniji obstaja 1300 šolskih zborov. Če v vsakem zboru poje 30 do 40 otrok, potem ugotovimo, da pri nas prepeva približno 40 000 otrok, zato je pomembno, da veste, da ste tisti, ki pridete na oder državne revije v Zagorju ob Savi, naša slovenska pevska elita, 2000 izbrancev.«
Devet novitet za različne zasedbe
Zbori so v večini oblikovali lepe sporede, ti so se naslanjali predvsem na domačo zborovsko tvornost. Pojavilo se je nekaj novih »hitov«, kot sta prikupna Makorjeva Ptice in zanimiva Čarovnica Mara Bojana Glavine, ki ju je v svoje programe vključilo več zborov; zborovodje so ju namreč spoznali pred dobrim letom na seminarju Zavoda za šolstvo, ki ga je vodila Katja Gruber ob izidu notne zbirke Z našega odra. Oba avtorja pa sta bila v programih prisotna tudi z drugimi skladbami iz svojih opusov.
Kerstin Pori, zborovodkinja Otroškega zbora Junior CS, Maribor (92 točk): »Na tekmovanju sem nastopila z dvema zboroma, enim šolskim, drugi pa je »obšolska« dejavnost. Člani zbora Junior CS so zelo motivirani in prihajajo na vaje z velikim veseljem, zato so tudi njihova pričakovanja velika. Sama sem bila tokrat prvič na tekmovanju v Zagorju in sem si seveda želela njihova pričakovanja tudi uresničiti. Veliko smo delali za tekmovanje, to pa ni naš edini letošnji projekt. V maju bomo namreč ponovno oživili glasbeno-scensko partituro Kraljestvo glasbe, didaktično delo Tadeje Vulc.«
Veliko izvedenih skladb so zborovodje črpali iz Astrumove Notne mape za šolske zbore in zbirke Potujoča muzika, ki je izšla ob istoimenskem dogodku v Cankarjevem domu v Ljubljani in je plod sodelovanja med JSKD-jem in založbo Astrum. Pozornost sta pritegnila tudi mladi Tine Bec s svojo Naj živi hrup in Tadeja Vulc z Novoletnim plesom, novitetama, nastalima za letošno Potujočo muziko, veliko izvedb pa so doživeli še Ambrož Čopi, Tomaž Habe in Katja Gruber. Skladbo Šurka je Tisa Mojce Prus so izvajali vsi štirje prijavljeni mešani mladinski zbori, kar je dokaz, da je skladba več kot primerna za srednješolsko stopnjo. Nesporna zmagovalka med skladatelji pa je letos Tadeja Vulc, ki je doživela izvedbe svojih del v vseh zasedbah, njena Ljubezen, love, amore za mladinski zbor pa je bila nagrajena celo kot »naj skladba Zagorja 2018«.
Na tekmovanju so zazvenela dela kar 52 slovenskih skladateljev. Seveda je povsem razumljivo, da so mladim pevcem najprivlačnejša sodobna dela, že znana in že slišana, uveljavljenih in cenjenih avtorjev, z veseljem pa lahko zapišemo, da smo slišali tudi nekaj Kogojevih del, pa tudi skladbe Emila Adamiča, Marijana Lipovška, Slavka Osterca, Radovana Gobca, Antona Lajovca, Vilka Ukmarja in Sama Vremšaka, preminulih slovenskih ustvarjalcev polpretekle dobe, ki ne zaidejo prav pogosto v repertoarje današnjih zborov. Novitete so tokrat prispevali Uršula Jašovec, Tine Bec, Sara Rustja Turniški, Andrej Makor, Neža Žgur, Ambrož Čopi, Katja Gruber in Damijan Močnik.
MPZ OŠ Franceta Bevka, Tolmin, zb. Barbara Kovačič
Simona Zvonar, zborovodkinja Mladinskega zbora OŠ Ferda Vesela, Šentvid pri Stični (92 točk): »Za naš zbor je značilno to, da ga sestavljajo zelo srčna, zvesta, požrtvovalna in delavna dekleta, že nekaj časa vadimo skupaj. Lansko leto nas je na regijskem tekmovanju žirija ocenila z zlatim priznanjem z odliko, potem sem z velikim strahospoštovanjem privolila v to, da gremo prvič še na državno tekmovanje v Zagorje ob Savi. Letos smo sodelovale tudi na Potujoči muziki, kar nam je vzelo veliko časa in energije, zato se je bilo treba do tekmovanja kar potruditi. Ta uspeh nam je vlil samozavesti, naslednjič bo verjetno res nekaj več poguma.«
O letošnjem tekmovanju s svetovalko za glasbeno dejavnost JSKD, Mihelo Jagodic
Na letošnje tekmovanje ste sprejeli 52 zborov, zanimanja za sodelovanje pa je bilo veliko več. Žirija ni podelila niti enega bronastega priznanja, kar pomeni, da ste sprejeli res le najboljše.
»Tekmovanja v Zagorju ponujajo že nekaj let možnost nastopa le izbranim zborom, najboljšim, saj so naše kapacitete omejene,« pove Mihela Jagodic. » Pred nekaj leti smo uvedli regijska tekmovanja kot nekakšna predtekmovanja državnemu. Ta so med zbori znatno povečala interes za sodelovanje. Zbori namreč že tam dobijo povratno informacijo, ali sodijo na državno tekmovanje ali ne, in se zato laže odločajo oz. zberejo pogum za prijavo. Prav zato me to veliko število prijav nikakor ne preseneča. Zaradi porasta udeležencev smo bili prisiljeni revijo podaljšati z dveh na tri tekmovalne dneve oz. na osem tekmovanjih koncertov. Zelo me veseli, da se je povečalo še zlasti število sodelujočih mladinskih zborov, kar je posledica številnih pobud JSKD-ja in Zavoda za šolstvo, poleg regijskega tekmovanja sta na prvem mestu gotovo velika glasbena dogodka, namenjena otrokom višjih razredov osnovnih šol, Potujoča muzika in Zborovski bum. Ker se je povečalo število mladinskih zborov, pa smo se morali odpovedati nekaterim otroškim zborom. Nekoliko smo zaostrili propozicije; otroški zbori so nam namreč zadnja leta nakazovali, česa vse so sposobni, tako smo čisto naravno prilagodili pogoje sodelovanja njihovim sposobnostim. Kot kažejo rezultati, nismo prav nič pretiravali.«
Zlatka Terlevič, zborovodkinja Otroškega zbora OŠ Prežihovega Voranca, Maribor (91,7 točke): »Ko pridejo ob ponedeljkih in četrtkih po pouku v mojo učilnico na vajo, cvrčijo, žvrgolijo, tudi kričijo, kot ptice v krošnji, tile moji pevci, ko pa se umirijo in uglasijo, je z njimi pravo veselje. Radi prihajajo na vaje, še bolj pa se veselijo izzivov. Udeležba na tekmovanju, kot je tole državno v Zagorju, je vselej naloga, ki se je veselijo, hkrati pa jih priganja k še odgovornejšemu delu, soustvarjanju, ki jih vedno še bolj poveže. Pri skladbah, ki jih prepevamo, vedno najdejo še kaj, kar je treba popraviti, spremeniti. Teh ugotovitev sem vedno zelo vesela. Zaradi tega se zadnja leta redno udeležujem regijskih in državnih tekmovanj. Zelo sem ponosna na svoje pevce, saj sama najbolj vem, koliko truda so vložili in kaj njim pomeni ta dosežek.«
Letos smo na tekmovanju srečali nekaj zborov in zborovodij, ki se revije udeležujejo že dve desetletji in več, veliko pa je bilo novih, tako zborov kot tudi zborovodij.
»Letos je bilo na tekmovanju res veliko število debitantov. Vendar pa moram dodati, da noben od njih ni začetnik; vsi ti t. i. debitanti se namreč regijskih tekmovanj udeležujejo že več let. Vsi so torej že preizkušeni. Zelo me veseli, da se pojavlja mlajša generacija zborovodij, ki bo sposobna vse to peljati naprej in pomladiti dejavnost, kar je nujno.«
V kategoriji otroških zborov so se letos v propozicijah prvič pojavile obvezne skladbe.
»Že večkrat smo se pogovarjali o tem, kako zborovodje otroških zborov spodbuditi k petju a cappella skladb, te namreč veliko pripomorejo k čistejšemu petju. Eden od načinov se nam je že pred dvema letoma zdela posebna nagrada za najboljšo izvedbo a cappella skladbe. Letos smo naredili še korak naprej, ponudili smo štiri obvezne a cappella skladbe, izmed katerih so lahko zborovodje izbrali tisto, ki se je najlaže in najlepše umestila v izbrani spored njihovega zbora. Zbori so imeli tako dovolj svobode, žirija pa lažji vpogled v njihove sposobnosti.«
Letošnja raven zborov je bila res zelo visoka, velikokrat so o razvrstitvi odločale desetinke.
»Novosti v propozicijah so prinesle nove rezultate. Upam, da lestvice nismo postavili previsoko, kot se to vse prerado dogaja na instrumentalnih tekmovanjih, ko v srednjih šolah že igrajo dela, nekdaj primerna šele za študente akademije. Vsekakor bomo zdaj vse naše nove zahteve dobro pretehtali in presodili, ali smo dobili to, kar smo želeli, ali je bil izbor skladb primeren, ali je za otroške zbore primerno dvoglasje …, in potegnili črto. Vsekakor se zavedamo, da se mora razvoj dogajati v primernem tempu, počasi in preudarno.«
OPZ Junior CS, Maribor, zb. Kerstin Pori
Iva Dobovičnik, zborovodkinja Otroškega zbora OŠ Anton Ukmar, Koper (91,3 točke): »Zboru se posvečam že nekaj let. V programe zelo rada vključujem nove skladbe, ki so motivacijsko naravnane in primerne njihovi starostni stopnji. Letos smo se povezali s skladateljem Tinetom Becem, ki je ustvaril ritmično in melodično razgibano dvoglasno skladbo prav za nas. Pevci so jo nemudoma ponotranjili in z veseljem prepevali. Naš letošnji tekmovalni program je ponazarjal spomladanski letni čas, mladost, ljubezen do Istre in našega domačega okolja ter odkrivanje novih svetov, vse to smo našli v delih Andreja Makorja, Bojana Glavine, koroški ljudski zapuščini in noviteti Tineta Beca.«
50 let Revije otroških zborov Zagorje ob Savi
Ob jubileju revije se je v organizacijskem odboru tekmovanja pri Javnem skladu Republike Slovenije za kulturne dejavnosti porodila čudovita zamisel, da na zaključno prireditev povabijo zborovodje, ki so leta 1968 nastopili na prvi reviji v Zagorju. Nabito polna dvorana mladih pevcev je tako pozdravila Ivana Ceglarja, nekdanjega zborovodjo na OŠ Senovo, Marcela Štefančiča, ki je vodil zbor na OŠ Logatec, Nušo Kukman z OŠ Ivana Cankarja Trbovlje, Iva Jelerčiča z Gimnazije Postojna, Pavla Lipnika, ki je poučeval na OŠ Velenje, Rožo Lipnik, zborovodkinjo iz Velenja, Jožico Soko iz Vidma pri Ptuju, Ivana Marina iz Velenja, Staneta Pečka iz Mirne in Štefko Božič Rajšter iz Maribora, pa še Jasno Novak Nemec, nekdanjo urednico zborovskih oddaj na Televiziji Ljubljana, Riharda Majcna, zavzetega organizatorja iz Zagorja, in Mitjo Gobca s Ptuja, ki je revijo nekoč sooblikoval kot strokovni sodelavec.
Vsi so se z radostjo pa tudi kančkom nostalgije spominjali tistih lepih šestdesetih, ko je bilo zborovsko petje sicer na veliko nižji ravni, veselja in zavzetosti pa tudi takrat ni manjkalo.
O začetkih v 60. letih zna največ povedati Rihard Majcen, zborovodja iz Zagorja ter več let eden od najbolj zagnanih organizatorjev revije.
»Moj spomin sega že v leto 1959, ko sem začel prepevati pri Rihardu Beuermanu, dirigentu legendarne Vesne,« se spominja Riko Majcen. »Mladinski zbori so bili v nekakšni krizi, pa je prišlo do zamisli, da bi se občinska pevska revija preoblikovala v republiško. To se je zgodilo leta 1968. Takrat nisem več pel v zboru, takrat sem že mutiral. Dobila je ime Republiška revija mladinskih pevskih zborov ali s kratico RRMPZ. To ime se je obdržalo vse do danes. Med velikimi pristaši revije so bili takrat Egon Kunej, Jurče Vreže, Pavle Kalan, strokovnjaki in aktivni glasbeniki, ki so vedeli, kaj lahko našemu okolju da tak festival. Zadeva se je prijela tudi po zaslugi takratnih političnih veljakov, ki so bili doma iz Zasavja (Miha Marinko, Lidija Šentjurc, Kraigerji …). K njim smo hodili jamrat in jokat, da smo lahko revijo v Zagorju obdržali. Reviji pa je bila naklonjena tudi naša ‘industrija’, še zlasti vodstvo rudnika je bilo temu privrženo, tako so nam izdatno gmotno pomagali. Zbori so radi prihajali, saj to ni bila prireditev tekmovalnega značaja, kot recimo tista v Celju, tu so lahko sproščeno zapeli, izmenjevali literaturo in se družili. Tu so dobili priporočila za udeležbo na tekmovanju v Celju ali na festivalu Kurirček. Kasneje se je prireditev razvila v tekmovanje, v okviru katerega smo prirejali tudi razne delavnice, srečanja s skladatelji … Zborovske eminence Branko Rajšter, Dinko Fio, Radovan Gobec so tu izbirali perspektivnejše mlade zborovodje, ki so lahko našo državo zastopali v tujini. Tudi sam sem bil med njimi, na kar sem, seveda, ponosen.«
Manja Gošnik Vovk, zborovodkinja Otroškega zbora Fran Korun Koželjski, Velenje (91,3 točke): »Na reviji sodelujem že dvajset let, nikoli nismo manjkali. Večina naših nastopov je bila nagrajena z zlatom, mislim, da kar vsi. Zelo se trudim, da otroci na odru ne pojejo samo čisto, urejeno, vokalno-tehnično pravilno, ampak da vedno podajo sporočilo pesmi. Prav trpim, dokler tudi otroci ne začnejo uživati v petju, in to je moj glavni cilj na vajah. Moja želja je, da se otroci, jaz in poslušalci povežemo v nekakšno simbiozo.«
Letos je na festivalu nastopilo 51 zborov. Prireditev ni bila vedno tako množična, kajne?
»Ja in ne, vmes so bila krizna obdobja. Ocenjevali smo, da zmoremo obvladati 40 zborov, interes pa je naraščal. Nekoč se je revija odvijala ob koncih tedna, zdaj je to nekakšna šolska obveznost. Zadnja leta so med našimi poslušalci tudi študentje Akademije za glasbo iz Ljubljane, ki se tako izobražujejo oz. izpopolnjujejo svoje znanje na tem področju.«
Po kakšni literaturi so zbori posegali nekoč?
»Tako kot danes so tudi takrat zbori kar pogumno prepevali novitete slovenskih skladateljev, tudi take z modernimi zapisi, pa z Orffovim inštrumentarijem. Spopadali so se s Kogojem, nekateri celo z Gallusom, seveda pa ne morem mimo t. i. ‘družbeno angažiranega petja’, ki je bilo režimsko pogojeno. Nastajale so novitete s posvetili zborom ob jubilejih, Radovan Gobec je recimo zboru Vesna posvetil skladbo Pesem je most.«
Zborovodje Zagorja 1968: Marcel Štefančič, Štefka Božič Rajšter, Jožica Soko, Pavel Lipnik, Ivan Marin, Stane Peček, Ivo Jelerčič, Nuša Kukman, Roža Lipnik, Ivan Ceglar
Katja Gruber, zborovodkinja Mladinskega zbora OŠ Nazarje (90 točk): »Zagorski oder je res čaroben, že samo vzdušje tu pevce vzdigne. Res pa je, da je v ozadju veliko dela, ki se začne že 1. septembra, pravzaprav že veliko prej, v otroškem zboru, kjer dobimo dobro podlago za naprej. Tu smo videli, kako kakovost otroških zborov raste, že vsak poje dvoglasno in to je odlična dota za mladinski zbor. Letos sem tu samo z mladinskim zborom, me pa že kar skrbi, takoj ko leto ali dve z otroškim ne grem tekmovat, kakovost pade. Mladinski zbor čaka letos še ena mednarodna prizkušnja, v maju se bomo udeležili največjega tekmovanja za mladinske zbore v Evropi, to je tekmovanje v Neerpeltu na Nizozemskem.«
Mitja Gobec je revije spremljal najprej kot tonski mojster na Radiu Ljubljana, pozneje pa kot uslužbenec Zveze kulturnih organizacij Slovenije tvorno sodeloval pri izbiri zborov, programov, oblikovanju programskih knjižic, 12 let pa je bil tudi tajnik žirije.
»To so bili lepi časi, ko so na revije prihajali skladatelji, kot na primer Makso Pirnik, ugledni zborovodje Egon Kunej, Branko Rajšter, Danilo Švara, Radovan Gobec …, nekateri od njih so sodelovali tudi v žirijah. Menim, da je kontinuirano delo v 60. letih rodilo rezultate, ki smo jim priča danes. Zbori nastopajo brez kakršnihkoli zadreg, pevci so motivirani, strokovno pripravljeni, saj je zborovodski kader izobražen, dober in zagnan. Za slovensko zborovstvo se v tem pogledu ni bati. Me pa skrbi, kaj bo s slovensko skladateljsko dediščino, tiste zlate dobe mladinske zborovske literature (Kogoj, Simoniti, Lipovšek, Gobec …) je v sporedih vse manj, saj jih mladi zborovodje ne poznajo več. Po krivici je zanemarjena.«
Štefka Božič Rajšter je 1968. leta v Zagorju nastopila z Mladinskim zborom OŠ Slavko Šlander iz Maribora.
»Še danes se spominjam, kako zelo me je bilo strah, kakšno tremo sem imela takrat. Bila sem mlada, brez izkušenj, izvajali pa smo kar zahteven program, ena od pesmi je bila Rajštrova, Nekdo bi danes rad se skril. Zelo sem vesela, da sem slišala današnji nastop mladinskih zborov, ti čudoviti pevci, izjemni pedagogi so mi polepšali dan. To, da otroci takole uživajo v petju …, kaj hočeš lepšega.«
Ivo Jelerčič se je na prvi reviji v Zagorju predstavil z Dekliškim zborom Gimnazije Postojna.
»Reviji je prisluhnilo veliko profesorjev, ki so nas že prej brusili na zborovodski šoli. Na Gimnaziji v Postojni sem prav takrat ustanovil dekliški zbor, pri čemer sem imel veliko podporo ravnatelja Silva Faturja, ta je tudi tu v Zagorju trepetal za nas. Kaj smo izvajali? Eno Gobčevo, pa Jesensko Maksa Pirnika, ki se mi je pozneje v pismu zahvalil za lepo izvedbo.«
Tereza Podlogar, zborovodkinja Mešanega mladinskega zbora Veter, Ljubljana (90 točk): »Čeprav so tudi sicer na vajah izredno motivirani, pa so moji vetrovci v času priprav na tekmovalni nastop pripravljeni vložiti še več energije in prostega časa kot običajno. Zaradi drugih projektov smo imeli tokrat le dva meseca časa za priprave na tekmovanje, kar je bil zlasti za nove pevke in pevce velik izziv. Sredi decembra smo se recimo ukvarjali z zanimivim projektom Zborovski kalejdoskop; ta je vključeval dela, v katerih so fantje zastopani le enoglasno – zborovodje srednješolskih zborov se namreč velikokrat srečujemo s problematiko premajhnega števila fantov v zboru. Pri tem projektu sta nam z novitetami priskočili na pomoč tudi skladateljici Nataša Kocjančič in Nana Forte.«
Vanda Kopušar je nepogrešljiva organizacijska moč na območni izpostavi JSKD Zagorje, krivec, da na tridnevnem tekmovanju vse poteka brezhibno.
»S to revijo sem povezana od otroških let. Nisem povsem gotova, a zdi se mi mogoče, da sem z zagorsko Vesno zapela prav na prvi reviji. Drugič sem se srečala z revijo kot srednješolka, ko sem iz prve vrste občinstva napovedovala nastopajoče, od leta 2006 pa sem ena od organizatorjev. To mi daje veliko zadovoljstva, ker spremljam to mlado energijo, to radost in predanost. Uživam v tem, ko spremljam razvoj in rast otroškega petja ter spremembe v programih. Veliko zadoščenje čutim, ko opažam, da zborovsko petje v Zagorju napreduje, kar je brez dvoma tudi vpliv naše revije.«
Jasna Novak Nemec je nastope otroških in mladinskih zborov v Zagorju spremljala kot glasbena urednica Televizije Ljubljana.
»Moji spomini segajo v leto 1974, takrat smo z ekipo prvič posneli revijo.; od takrat sem bila na reviji redno vse do upokojitve. Pred kratkim sem urejala svoj arhiv in ugotovila, da je nastalo 72 oddaj o Reviji v Zagorju v skupni minutaži 2200 in še nekaj minut. Zdaj mi je hudo, ker zborovske glasbe na TV Slovenija sploh ni več …, pa toliko truda je vloženega v te nastope. Sama sem se vedno trudila, da gre ta trud med ljudi, da slišijo starši, stari starši pa tudi ostali, da je to nekaj vrednega, nekaj lepega.«
Po svojih spominih na revijo pa je pobrskala tudi Marinka Šuštar, priznana slovenska zborovodkinja in mentorica mlajšim kolegom, velikokrat, tudi letos, žirantka na zagorskem tekmovanju. Revije se je prvič udeležila v 70. letih kot poslušalka, študentka Pedagoške akademije, že 1978. leta pa je prvič nastopila s svojim mladinskim zborom.
»Še danes vem, s katerimi skladbami smo se predstavili, s Kogojem, Pirnikom in Arničem. Pripeljali smo se iz Ajdovščine, odpeli, pojedli in odšli domov. Bila sem razočarana, ne pevci, ne spremljevalci nismo doživeli nič. Čeprav je bilo mnenje komisije spodbudno, sem sklenila, da se v Zagorje ne prijavim nikoli več. Vrnila sem se čez dvanajst let in od takrat nastopala vsakič, dvakrat celo z dvema zboroma. Tekmovanje je brez dvoma spodbuda tako za pevce kot za zborovodjo. Zbori s tem kakovostno rastejo. Pevci zdaj poslušajo druge zbore, se primerjajo med seboj, ocenjujejo, postajajo kritični poslušalci, vse to je dobro, tudi to je namreč izobraževanje mladega človeka.«
Ingrid Poropat, zborovodkinja Otroškega zbora OŠ Koper (90 točk)
»Naš zbor šteje petdeset otrok, kar polovica je sedem- oz. osemletnih, ti so se z dvoglasjem tokrat prvič spopadli in z uspešnostjo presenetili tudi mene. Izbrala sem zanje dokaj zahteven program, pri katerem pa so neskončno uživali, še zlasti pri učenju istrske ljudske v zelo zanimivi koreografiji naše prijateljice, režiserke Edite Frančeškin, ki je poleg petja in sodelovanja istrskih godcev vključila tudi veliko gibov in premikov po odru. Nastop na tekmovanju je le eden od naših letošnjih projektov, med katerimi nas je posebej osrečil nastop ob obletnici internirank v nemških taboriščih, ki se ga je udeležil tudi predsednik države Borut Pahor.«
Za konec pa še sporočilo letošnjega jubilanta, vsem nam dragega skladatelja Jakoba Ježa, ki bo letos slavil svojo 90-letnico in se zaradi slabea zdravja revije ni mogel udeležiti osebno.
»Dragi mi vsi sodelujoči v pevskih zborih!
Do letos sem se redno udeleževal pevskega Zagorja in se veselil uspehov mladih, ki gojijo to lepo zvrst umetnosti, kjer imamo Slovenci nadvse bogato tradicijo. Pomislimo samo na evropsko odmevnost predvojnih Trboveljskih slavčkov z dirigentom Avgustom Šuligojem in na čudovite pesmi Marija Kogoja, Emila Adamiča in drugih.
Ta spodbuden zagon petja mladih je pred 50 leti povzela naša letošnja slavljenka: Revija Zagorje ob Savi. Kot predavatelj na Pedagoški akademiji sem redno vodil študente na prisluh temu dogajanju in sledil njihovemu kasnejšemu uveljavljanju. K živemu stiku z mladinskim zborovstvom je prispevalo tudi moje dolgoletno urejanje Grlice in s tem povezano objavljanje mojih novih skladb. S časom se jih je nabralo v celoti za pet zbirk. Dve sta že izšli: Pojem igram in Pojem plešem. V pripravi so še tri. Pojem spremljam, Pojem narodne in Pojem pojem (enako je tako tudi za mešane zbore).
Nekoč sem tudi sam pel v otroškem zboru na celjski nižji srednji šoli, pa smo komaj enkrat nastopili, ker se je začela okupacija in je bilo v šolah prepovedano govoriti slovensko, kaj šele, da bi peli v svojem jeziku. Zavedajmo se sreče, da spet lahko govorimo po naše in – kot nadgradnja – tudi pojemo!
Naj torej živi pevsko veselje Zagorja in z njim nenehna težnja k približevanju najboljšim rezultatom!
Prisluhnil vam bom po medijih!
Vaš vdani Jakob Jež
(Ljubljana, 28. marca 2018)«
OPZ OŠ Prežihovega Voranca Maribor, zb. Zlatka Terlevič
