Letošnje leto zaznamuje 100. obletnica konca 1. svetovne vojne (1918), zato so se pevci Akademskega pevskega zbora Maribor odločili, da bodo ustvarjali na besedila pred-, med- in povojnih pesnikov. Koncert novitet, ki je bil na srečo ali na žalost nekaterih poslušalcev razprodan, so izvedli v Minoritski cerkvi v Mariboru 29. novembra lani. Poimenovali so ga skladno s temo, Vojna in mir. Za krstne izvedbe je bilo zaslužnih šest slovenskih skladateljev, ki so uglasbili besedila z vojno tematiko. Poleg Akademskega pevskega zbora, ki deluje pod taktirko dirigentke Tadeje Vulc, so na koncertu nastopili tudi Vokalni kvartet Rusalke, Štirje študenti, Dekliški zbor Oddelka za glasbo Pedagoške fakultete Maribor ter učenci glasbene in baletne šole Antona Martina Slomška.
Akademski pevski zbor Maribor deluje v okviru Kulturno umetniškega društva Študent že od davnega leta 1964 in je eden izmed temeljnih nosilcev študentske kulture v Mariboru. Pevci, ki so po večini študentje, že šesto leto ustvarjajo kakovostno zborovsko glasbo pod taktirko dirigentke Tadeje Vulc, ki je diplomirala na Akademiji za glasbo v Ljubljani in je ena najvidnejših slovenskih zborovskih skladateljic ter prejemnica mnogih nagrad in priznanj. Zbor, ki šteje 50 članov, uspešno deluje na domačih in tujih tleh, kjer gostuje na mednarodnih tekmovanjih in festivalih.
V letu 2017 so si zastavili prav poseben cilj, in sicer izvedbo skladb, ki so bile napisane posebej zanje. K sodelovanju so povabili šest slovenskih skladateljev, ki so bili prisotni na koncertu ob krstni izvedbi njihovih skladb: Matej Kastelic (1994), Helena Vidic (1987), Tine Bec (1993), Nana Forte (1981), Andrej Makor (1987) in Tadeja Vulc (1978). Izbirali so lahko med besedili, ki so bila napisana pred, med prvo svetovno vojno ali po njej. Matej Kastelic je skladal na besedilo pesmi Srečka Kosovela, Prerojenje. Za omenjenega pesnika so se odločili še trije skladatelji: Andrej Makor, ki je uglasbil Romanco, Helena Vidic je ustvarjala na besedilo pesmi Psalm, Nana Forte je izhajala iz pesmi Bori. Na besedilo pesmi Dragotina Ketteja, V Katedrali je ustvarjal Tine Bec.
Umetnost poezije in glasbe
Dirigentka zbora Tadeja Vulc je za pevce uglasbila pesem Antona Funtka iz zbirke Smrt, Po vojski. Sama pravi, da je treba besedilo res čutiti, da lahko iz njega ustvariš skladbo. Svoja čustva je našla v pesmi, ki govori o vojakih, ki se vračajo s fronte. Vsi so veseli, da so se možje in sinovi vrnili domov, le ena ženica zaman išče svojega sina, saj je umrl na fronti. V pesmi se prepletajo čustva žalosti in veselja, ki so jih pevci z mimiko prikazali na odru. S prav posebnimi učinki šepetanja, sikanja in tleskanja je skladateljica besedilo še bolj približala občinstvu. Vrhunec skladbe je bil solo, ki ga je odpela Katica Zemljak. Težko si predstavljamo, kakšne grozote in stiske so doživljali ljudje med vojno. Z lastnim življenjem so se bojevali za domovino in tolažbo iskali v veri in ljubezni. Skladatelj Andrej Makor je s pesmijo Romanca pokazal, da je bila tudi v težkih časih prisotna ljubezen. Ljubezen, ki je nad vsem. Kljub razvrednotenju življenja in človeka med vojno so še vedno imeli drug drugega. V besedilu fant poje dekletu: »Kje si, deklica, nocoj? Nocoj bi rad bil sam s teboj.« Noče več biti sam doma, hrepeni po ljubezni. V težkih časih so se ljudje množično zatekali v cerkve, k Bogu in molitvi. Ob takšnih grozotah jim verjetno ni preostalo drugega, kot da si dušo olajšajo pri nečem nadzemeljskem. »O, Bog, usmili se moje praznote. O, Bog, usmili se naše samote,« lahko slišimo v pesmi Psalm. Besedili sakralnih pesmi Psalm in V katedrali sta zaradi odmeva v Minoritski cerkvi tako zazveneli še bolj pristno. V pesmi Bori Kosovel zelo realistično opisuje mišljenje človeka v vojnem času: »Bori, bori v tihi grozi. Ali umirajo mi bratje? Ali umira moja mati?« Skrbelo jih je za sorodnike, nekateri so ostali brez vsega, čisto sami. »Sam, sam, sam moram biti,« je napisal Kosovel v pesmi Prerojenje.
Poleg Akademskega pevskega zbora smo lahko na koncertu slišali tudi Vokalni kvartet Rusalke, ki je do nedavnega deloval pod umetniškim vodstvom Tadeje Vulc. Vokalni kvartet Štirje študenti, ki prav tako deluje pod umetniškim vodstvom Tadeje Vulc, je na koncertu odpel tri pesmi. Dirigentka Akademskega pevskega zbora je obenem tudi predavateljica na Pedagoški fakulteti v Mariboru, zato so na koncertu gostili tudi Dekliški zbor Oddelka za glasbo PeF Maribor. Program so popestrili še učenci Glasbene in baletne šole Antona Martina Slomška. Program je povezovala Maja Ratej.
Vojna in sodobna glasbena umetnost
Umetnost poezije je cvetela tudi takrat, ko je bil človek v obdobju največje eksistencialne krize. Med vojno so se v življenju ljudi dogajale grozote, ki si jih danes ne znamo predstavljati. Kljub vsem vplivom iz okolja pa je umetnost ostala. Umetnost je odraz kulture in celotnega naroda, kar je bilo v vojnih časih težko ohraniti. S tem projektom so pevci Akademskega pevskega zbora obudili umetnost vojnega časa in ji dali novo podobo. Pokazali so, da je bilo tudi to obdobje plodno za človeka in umetnost. Skladbe, ki so jih predstavili, so bile za nekatere poslušalce težko razumljive. Napisane so v sodobni kompoziciji, pri kateri najdemo veliko disonanc, celotonskih lestvic in drugih sodobnih vložkov, ki so značilni za sodobno glasbo.
Marsikdo si danes težko predstavlja, kakšno je bilo življenje med vojno. S koncertom Vojna in mir so skladatelji in pevci združili vojna besedila in sodobno glasbeno umetnost ter sporočili širši publiki, da je mogoče tudi s sodobno glasbo predstaviti ljudem življenje pred, med prvo svetovno vojno in po njej.
V slabem mesecu in pol naštudirali kar šest novitet
Ivan Vrbančič, ki je v časniku Večer decembra objavil kritiko koncerta, je zapisal: »Dirigentka in pevci so dobili naročene skladbe šele v oktobru – seveda tega leta. Kdor ima samo nekaj vpogleda v delo zborov, ve, kaj pomeni kvalitetno naštudirati eno samo zahtevnejšo skladbo. Mariborski apzjevci so jih v slabem mesecu in pol naštudirali šest! Poslušalci na koncertu smo slišali, kako zahtevne so bile skladbe. Samo slišali. Če bi imeli vpogled v partiture, bi rekli, da je to neizvedljivo. Zato globok poklon zboru in dirigentki.«
Predsednik Akademskega pevskega zbora Uroš Jurgec je v imenu vseh pevcev v prispevku za Dostop komentiral obiskanost razprodanega koncerta: »Tako številčen obisk našega koncerta nas je zelo presenetil. To pomeni, da se krog naših poslušalcev širi, da nas interesenti spremljajo. Obenem je to tudi potrditev, da gremo v pravo smer, se razvijamo. Česa takšnega še nismo doživeli. Zahvalil bi se vsem poslušalcem, ki so si sredi tedna vzeli čas in nas prišli poslušat.«
