MePZ Viva Brežice je letos praznoval svoj srebrni jubilej, ob tem pa svojim poslušalcem postregel z nepozabnim vokalno-instrumentalnim koncertom, ki so ga naslovili Vse teče. V njem so združili štiri izpovedne pesmi štirih slovenskih pesnikov, štirje priznani slovenski skladatelji so jih prelili v štiri skladbe, novitete, ki vsaka zase sicer zvenijo celostno, a (ne)hote tudi skupaj tvorijo celoto, lahko bi rekli kar simfonijo.
Kako se je vse skupaj začelo?
Vsakokratni letni koncert je skrbno načrtovan in v lokalni ter nacionalni prostor prinaša novost, izvirnost in posledično tudi kakovost. Še posebej skrbno so načrtovani koncerti ob obletnicah zbora in tudi tokrat se Viva ni izneverila svoji tradiciji. Prve zamisli so se začele rojevati že leto poprej, ko so pevci začeli razmišljati, kako bi ovekovečili jubilejno leto.
Zborovodkinja Simona Rožman Strnad, ki je Vivi zvesta že 25 let in je zbor kot mlada nadobudna diplomantka tudi ustanovila, je navrgla zamisel, da bi pripravili nekaj novega, še neslišanega, morda kar simfonijo, k sodelovanju pa privabili znane slovenske skladatelje z znanjem, izkušnjami, predvsem pa so že kdaj v preteklosti sodelovali z Vivo. V upravnem odboru so se strinjali in stekli so prvi koraki do uresničitve cilja. Tako sta se predsednica zbora Irena Hribar in zborovodkinja odpravili na prvi sestanek z izbranimi skladatelji – Tinetom Becem, Andrejem Makorjem, Damijanom Močnikom in Matjažem Predaničem.
Na veliko srečo so se povabilu takoj odzvali vsi in v izzivu, ki je bil na začetku še zelo v povojih, tudi sami videli tisto iskro, da je vredno poskusiti. Že kar takoj so si razdelili, kdo bo pisal katero skladbo, kakšen naj bo karakter posamezne skladbe in kako dolga naj bo. Sledilo je razmišljanje, na katera besedila ustvariti glasbo in kako ta besedila tudi vsebinsko povezati v celoto. Ker so bili skladatelji štirje in posledično štiri skladbe, je razmišljanje teklo v smeri številke štiri, torej, kaj v naravi ali pri Vivi se pojavlja v povezavi s številko štiri – štirje letni časi, štirje elementi …, da bo v vsem skupaj vendarle neka simbolna in logična povezava. Začelo se je zahtevno brskanje po slovenski pesniški literaturi (tega je ob podpori Irene Hribar in Simone Rožman Strnad opravila Mateja Jankovič Čurič), nevedoč, kaj bo izbor prinesel. Ampak kakor je tekel čas in se je večal kup ožje izbranih besedil, jasnejša je postajala vizija zborovske simfonije – ne štirje letni časi in ne štirje elementi, temveč … Viva si je že ob ustanovitvi poleg imena nadela tudi svoj slogan Vivat, crescat, floreat! ali Viva/Naj živi, raste in cvete! Viva in tako se je v nekem trenutku iskanja zazdelo samoumevno, da bodo štirje deli posvečeni prav temu sloganu, besedila pa izbrana temu primerno. Iz širšega nabora besedil so avtorji sami izbrali tisto, ki je najbolj ustrezalo njihovemu karakterju skladbe, njihovih občutjem ter naslovu dela. Tako je Andrej Makor za življenje izbral Kovičev Genesis, Matjaž Predanič za rast Vse teče Lily Novy, Tine Bec za cvet Razcvete se cvet Toneta Kuntnerja in Damijan Močnik za vivovski zaključek Iz tisoč let prihodnosti Gregorja Strniše. S tem so bili postavljeni temelji in prvi del dela je bil opravljen. Začelo se je čakanje, kaj bo iz vsega skupaj nastalo.
Čakanje obrodi prve sadove
V mesecu marcu so začeli prihajati prvi takti, v juniju zadnji. Vmes so viveki na vajah uspešno osvajali nove harmonije, uživali v ugodju in lepoti in se včasih nezaupljivo spogledovali v disharmoniji. Vsekakor je to začutila tudi zborovodkinja in v kritičnih trenutkih motivacijsko delovala, češ da so skladbe krasne, efektne, da bo na koncu vse čudovito zvenelo, samo prve porodne krče je pa treba preboleti. Na vajah so jih obiskali tudi skladatelji in podali še svojo vizijo skladbe ter jo izpopolnjevali do potankosti. Ker skladbe niso bile napisane zgolj vokalno, temveč tudi instrumentalno, je bilo treba z glasom uskladiti tudi bogato in zahtevno glasbeno spremljavo (klavir, godalni kvintet, flavta, harmonika, tolkala). Največ dela pri tem je imela seveda zborovodkinja, ki je morala s svojimi gibčnimi rokami pokazati vsak vstop – pevci ji njene velike odgovornosti niso zavidali, od nje pa je bilo odvisno, ali bodo skladbe zazvenele v vsej svoji veličastnosti ali pa morda tudi ne.

Simona Rožman Strnad, ustanoviteljica in zborovodkinja MePZ Viva Brežice
Trenutek resnice ali kako se je zgodba razpletla
Najprej je bil koncert načrtovan za dan državnosti, na grajskem dvorišču Posavskega muzeja Brežice, a je bil iz objektivnih razlogov prestavljen na jesenski čas,v baročno Viteško dvorano, v dveh izvedbah – predpremierni in premierni. Odličen dan za zmagovalne trenutke je napočil 17. septembra. Kot da bi že prej vedeli, da bo tega dne vsa Slovenija na nogah – nekaj zaradi slovenskih košarkarjev, nekaj pa tudi zaradi Vive. Skladbe so zazvenele v vsej svoji mogočnosti in poslušalcem prinesle obilo glasbenih užitkov. Tako so se lahko poistovetili s slikanjem nastanka življenja Andreja Makorja, vilinsko pravljično spevnostjo Matjaža Predaniča, šaljivo melodično-ritmično hudomušnostjo Tineta Beca in maestoznim motivičnim prepletajočim zvočnim nizanjem Damijana Močnika. Aplavz ni izostal in prav tako pohvale ne, zadovoljstvo vseh vpletenih je bilo neizmerno; tako kot je glasba počasi posrkala vase pevce je tudi poslušalce. Za konec so pevci s poslušalci delili misel, ki povzema sporočilo vseh štirih izbranih besedil: »Je jutro in je noč in novo jutro in nova noč in vmes dan, ki opojno diši po večnosti. V tem večnem času plovemo v neznano stran po svetu, ki je velik in prostran in narejen po meri. Zato trenutka ne izgubi, in kar s teboj potuje, ljubi: predano, zvesto, strastno – za zdaj in za tisoč let prihodnosti. Vse namreč teče!«

Velika koncentracija pevcev, instrumentalistov in zborovodkinje – jubilejni koncert v Viteški dvorani posavskega muzeja Brežice, september 2017

Zvočno podobo je spremljala skladna barvna kulisa.
Kaj so o svojem delu povedali skladatelji?
Andrej Makor je nanizal nekaj besed, ki so se ga iz Kovičevega Genesisa najbolj dotaknile: »… tema … samota … hlad … plahutanje vetra … noč … jutro … dan … rdečenje zarje … reka … morje … divjad … koprnenje pomladi … duh … večer … svet …«.
Matjaž Predanič je zapisal: »Lily Novy poudarja, da čas teče le v eno smer in da pravzaprav nihče ne ve, kaj bo prinesla prihodnost. Zato moramo zaužiti sleherni trenutek našega življenja in se truditi deliti ljubezen ter toplino z ljudmi okoli sebe. Navodila so zelo enostavna in jasna. Preberemo jih skoraj vsak dan, a jih le redko upoštevamo. Morda je pomagalo, ker smo jih tokrat zaužili z glasbo.«
»V skladbi Razcvete se cvet na istoimensko Kuntnerjevo besedilo so se prepletli različni stili: od prizvokov popularnejše glasbe do modernejših stilov komponiranja in učinkov, prepletli pa so se tudi različni ritmi,« tako Tine Bec.
Damijan Močnik pa je zapisal: »Besedilo Gregorja Strniše poje o večnosti časa, o očeh, ki zrejo na nas iz prihodnosti, o sanjah, ki jim sledimo … Melodije nosijo nadih preteklosti, podpira jih energičen ritem sedanjosti, del glasbe je določen in dorečen, del pa je prepuščen naključju in improvizaciji, tako kot je nenazadnje tudi v življenju, ki ga je treba zajemati in uživati v vsej polnosti.«
To pa bodi tudi sporočilo vsem!

Štiri novitete so skladatelji Andrej Makor, Matjaž Predanič, Tine Bec in Damijan Močnik napisali na besedila slovenskih pesnikov Kajetana Koviča, Lily Novy, Toneta Kuntnerja in Gregorja Strniše.

Poleg godalcev, harmonikarja, flavtistke, kitarista in pianistke sta morala zahtevno delo opraviti tudi tolkalista.
P. S. In kdo so viveki?
MePZ Viva Brežice je zbor, ki je širše znan v posavskem in slovenskem prostoru, za njimi pa je 25 plodnih let delovanja z zborovodkinjo Simono Rožman Strnad na čelu. Do vstopa v osnovno šolo so bili na prvem mednarodnem tekmovanju v Italiji in se prvič udeležili Naše pesmi ter izdali svojo prvo zgoščenko. Nato je nastopil čas osnovne šole in strma rast. Tako so v tem času še štirikrat potovali v Maribor na državno tekmovanje slovenskih pevskih zborov in se vedno osrebrili, izdali drugo zgoščenko in izpeljali strokovni posvet, na turnejah prepotovali Nemčijo, Kanado, Italijo, Švico in Francijo ter v sklopu mednarodnih tekmovanj še Italijo, Litvo, Grčijo in Češko. Sodelovali pa so tudi v treh projektih. Vstop v srednjo šolo je prinesel nastop na Naši pesmi, tretjo zgoščenko, mednarodno tekmovanje v Italiji in sodelovanje v dveh izjemnih projektih – Carmina Burana in Mahlerjeva Simfonija tisočev. Čas študija je bil tudi čas praznovanja 20. obletnice delovanja, ki so jo zaokrožili z 20 dogodki, med katerimi izstopajo izdaja lastnega časopisa, nove zgoščenke, literarni večer, fotografska razstava, letni koncert, v tem letu pa so že sedmič nastopili tudi na Naši pesmi. V teh letih so viveki nekaj časa posvetili tudi zabavi, mnogo več pa iskanju novega, še neokritega, zanimivega. Tako so se znova podali v Maribor na tekmovanje, izdali zgoščenko, uspešno tekmovali na Tajskem in v Španiji in si za diplomo privoščili turnejo v Sarajevo.
Prepevanje v Vivi ima za pevke in pevce svojevrsten pomen, saj se ob spoznavanju in interpretaciji raznovrstne zborovske literature kujejo tudi pristna znanstva in nerazdružljiva prijateljstva, kar dela Vivo neprestano živo.
Tako je Viva namreč tudi tekla svojih prvih 25 let – predvsem zelo živo – in tako bo, upajmo, tudi v prihodnje. Vivat, crescat, floreat!

Nasmeh in vznesenost ob koncu koncerta